7.4 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Egiptovski lonci mesa, tavanje po puščavi in obujanje SFRJ

Piše: Metod Berlec

Pisatelj Drago Jančar je leta 1995 napisal zelo odmeven družbeno-politični esej z naslovom Egiptovski lonci mesa. V njem je spomnil na svetopisemsko zgodbo, ki je stara toliko kot temelji naše zahodne civilizacije. »To je zgodba o egiptovskih loncih mesa ali z drugimi besedami: nostalgija po starem gospodarju. Ko Izraelovi sinovi srečno pridejo iz egiptovskega suženjstva čez Rdeče morje, začnejo ob prvih težavah v puščavi godrnjati. V hipu so pozabljene nadloge, ki so jih, sužnje, pestile, biči in batine, nasilstva in pomanjkanje; nostalgija po starem zatiralcu se obudi v vso silo: res je, stiskal nas je, a imeli smo polne lonce mesa.« Zgodba spominja na dogajanje v samostojni Republiki Sloveniji, kjer se že leta pri delu prebivalstva soočamo z nostalgijo po nekdanji socialistični jugoslovanski državi, ki je propadla konec osemdesetih let prejšnjega stoletja in dokončno razpadla leta 1991, ki smo se Slovenci uspešno osamosvojili.

Pred nami so božično-novoletni prazniki ter dan samostojnosti in enotnosti. Ali kot piše dr. Žiga Turk v knjigi Prazniki – Zakaj in čemu, »je to dan, ko se je narod odločil, da bo samostojen, sam na svojem«. To je dan, ko se narod spominja svojega odhoda iz Egipta oziroma iz socialistične Jugoslavije. S tem smo Slovenci izpolnili »tisočletne sanje slovenskega naroda« in naredili tisto, »kar narodom svetuje Sveto pismo«. Kot spominja Turk, ki se sklicuje na ameriškega zaslužnega profesorja Leona R. Kassa in njegovo knjigo  Founding God’s Nation (2021), lahko biblijski eksodus beremo kot temeljno besedilo politične teorije. V drugi knjigi Stare zaveze (Eksodus) se lahko seznanimo, kako nastane skupnost, ki si zasluži državo, jo potem naseli in si v državi organizira polis – javne zadeve –, politiko in vzpostavi družbeno pogodbo. »Eksodus postavi državno skupnost na tri stebre: (1) na skupno zgodovino, na trpljenje, hrepenenje in boj, (2) na skupna pravila, postave in zakone ter (3) na skupno  sveto in nedotakljivo.« V genezi vsakega naroda po Turku/Kassu bi lahko našli tri arhetipske korake, ki ga izpeljejo iz suženjstva: boj za svobodo, pravila skupnega življenja in simbolno, nepokvarljivo, sveto središče naroda. Egiptovsko »suženjstvo smo Slovenci po Turku oddelali v Jugoslaviji«. »Naše skupno trpljenje je teror, skozi katerega je bila druga Jugoslavija v letih 1941−1945 vzpostavljena, in nasilje, skozi katerega se je vzdrževala. Egiptovsko suženjstvo je suženjstvo prejšnjemu režimu. Naša skupna hrepenenja so ’tisočletne sanje’ in faktično bolj ali manj natančni miti, kako smo bili Slovenci zatirani zdaj od enega, zdaj od drugega gospodarja.« Turk: »Odločitev za odhod iz Egipta je sprejel Mojzes, odločitev za odhod iz Jugoslavije so sprejeli slovenski volivci na referendumu dan po Božiču 1990. /…/ Narod je bil enoten. Elita ni bila enotna.« So pa komunisti skoraj do zadnjega računali, da bi se dalo pokrpati Jugoslavijo. A ker to ni bilo mogoče in je Demos s podporo naroda odločno vodil politiko osamosvojitve, so »komunisti v nekem trenutku ocenili, da bodo več vpliva, položajev in denarja ohranili, če se bodo postavili za osamosvojitev, kot pa če bi stavili na Jugoslavijo«. Zato smo se po Turku takrat osamosvojili, »prav osvobodili se pa nismo«, saj »smo si zlata teleta privlekli še iz prejšnje države in stojijo na ulicah in trgih«. Se pravi, da še kar tavamo po puščavi …

No, sedaj imamo na oblasti koalicijo (GS, SD in Levica), ki se čedalje bolj spogleduje z namišljenimi egiptovskimi lonci mesa, saj je jasno, da smo v prejšnji državi živeli veliko slabše kot danes. Vladna koalicija pod vodstvom Roberta Goloba namreč dela povsem konkretne korake, ki spreminjajo Republiko Slovenijo v nekakšno Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Eden njenih prvih korakov je bila ukinitev Urada za demografijo, ki je v času Janševe vlade začel skrbeti za to, da bi slovenski narod spet postal vitalnejši, številčnejši. Drugi protislovenski ukrep Golobove vlade je bila ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, ki ga je ustanovila prejšnja vlada. Ukinitvi spomina na najsvetlejši dogodek slovenske zgodovine torej. Zadnja akcija vladne koalicije je vložitev predloga zakona »o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti SFRJ« v parlamentarni postopek, in to − kako simbolično − prav na 29. november. To je na dan, ko je prejšnja država praznovala dan republike v spomin na 29. november 1943, ko je bilo v Jajcu drugo zasedanje Avnoja. Z njim so komunisti pod vodstvom Josipa Broza Tita postavili temelje »novi socialistični Jugoslaviji«. Golobova vlada želi tako priseljencem iz nekdanje Jugoslavije podeliti manjšinske pravice, čeprav ne gre za avtohtone manjšinske skupnosti in čeprav jim te po ustavi ne pripadajo …

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine