Piše: S. K.
V organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Državnega sveta Republike Slovenije se je v dvorani Državnega sveta odvil posvet Organiziranost podpornega okolja za mala in srednja podjetja – ali daje zadostne učinke?
Namen posveta je bil pod drobnogled vzeti aktivnosti različnih deležnikov, katerih naloga je skrbeti za podporno okolje v Sloveniji, ter oceniti vlogo zbornic pri zagotavljanju podpornega okolja tudi s pomočjo vpogleda v delovanje primerljivih zbornic na Hrvaškem in v Avstriji. Razprava je bila še kako aktualna, saj je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport konec preteklega tedna v javno obravnavo posredovalo predlog novele Zakona o podpornem okolju za podjetništvo. Čas za pripombe na predlog novele je do 3. decembra.
Uvodne nagovore posveta so izvedli predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal in minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. S prispevki so nastopili državna svetnika Aleš Pulko in Mitja Gorenšček ter direktor Koroške gospodarske zbornice (WKK) Meinrad Höfferer.
Uvodnim predstavitvam je sledila okrogla miza, na kateri so sodelovali predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Marko Djinović, generalni direktor Direktorat za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Jernej Salecelj, direktor Območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina Marko Rondič, podpredsednik Hrvaške obrtne zbornice (HOK) Adolf Cvanciger in predsednik Koroške gospodarske zbornice (WKK) Jürgen Mandl. Okroglo mizo je moderiral Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Posvet sta vodila državna svetnika Aleš Pulko in Mitja Gorenšček.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v nagovoru poudaril, da ni nobenega dvoma, »da so mala in srednje velika podjetja, ki so pogosto tudi družinska podjetja, hrbtenica slovenskega gospodarstva. Med vsemi podjetji v Sloveniji jih kar 99,8 odstotkov spada v kategorijo malih in srednjih, skupno zaposlujejo skoraj 70 odstotkov ljudi in ustvarijo 65 odstotkov prihodkov vseh podjetij«. Pojasnil je, da ima v Državnem svetu glavno besedo stroka, in poudaril, da bi na tak način, da politične odločitve in zakonodaja sledijo argumentom stroke, veliko bolje delovali vsi družbeni sistemi in podsistemi: »S tem istim razlogom menim, da bi bilo treba, ko gre za podporno okolje malih in srednjih podjetij, na prvem mestu prisluhniti reprezentativnim zbornicam in da je naloga države, ne le, da prisluhne, temveč tudi, da zbornice opolnomoči,« je sklenil.
Aleš Pulko, državni svetnik, je poudaril, da je treba poiskati ustreznejše financiranje podpornih organizacij. »Kot podjetnik se na tedenskem nivoju srečujem z dobavitelji in kupci iz tujih držav. Če pogledamo Avstrijo, lahko ugotovimo, da imajo podjetja tam boljšo podporo. Zbornice, Spirit in ministrstva bi morali to podporo organizirati tudi izven meja Slovenije. Zbornice tega iz naslova članarin prostovoljnih članov same ne morejo financirati,« je dodal Pulko.
Državni svetnik Mitja Gorenšček, sicer glavni izvršni direktor GZS, je izpostavil, da so zbornice v Sloveniji prepogosto preslišane, njihovi predlogi neupoštevani oz. prezrti, pa čeprav sodijo po sami definicije nalog, ki jih izvajajo, v vitalni del podpornega okolja. Kot je pojasnil, obstaja vrsta specifičnih, edinstvenih nalog, ki so zapisane v samo DNK zbornic in jih ne more izvajati nobena od javnopravnih nosilcev podpornega okolja. »Iz tega razloga podpiramo prizadevanja reprezentativnih gospodarskih zbornic po ureditvi statusa in zakonski ureditvi njihovih aktivnosti, ki so v javnem interesu,« je še dodal.
Med zaključki posveta so zbrani izpostavili, da podporno okolje za podjetništvo predstavlja ključni sklop politik za zagotavljanje celovite podpore potencialnim podjetnikom in delujočim podjetjem v Sloveniji. Ugotovili so, da imajo vse sosednje države in ključne evropske gospodarske partnerice zbornično delovanje urejeno sistemsko, vključno s financiranjem. Nekatere države, ki so v preteklosti obvezno članstvo ukinile (na primer Madžarska in Srbija), so ga ponovno uvedle. Trenutna situacija, v kateri se zbornice, namesto, da bi imele jasno določeno vlogo in vire financiranja, borijo za preživetje, je na škodo vseh: države, zaposlenih in gospodarstva, zato reprezentativne zbornice apelirajo na resorno ministrstvo, poslance, državne svetnike, vlado in vse odločevalce, da se zagotovi primernejša vlogo zbornicam v okviru podpornega okolja, vključno s financiranjem in to v dobro vseh. V zaključkih so pozvali pristojno ministrstvo in vlado, da v Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1) pravno formalno uredi status reprezentativnih zbornic, ki delujejo na območju celotne države, kot deležnikov podpornega okolja za podjetništvo; opredeli naloge, ki jih te zbornice kot del podpornega okolja opravljajo v javnem interesu; in vzpostavi pravno podlago za zagotavljanje materialnih in drugih pogojev iz javnofinančnih virov za izvajanje teh nalog v javnem interesu.
Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala pristojna Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.
