2.8 C
Ljubljana
ponedeljek, 18 novembra, 2024

Še zadnja oddaja Utrip pred “osvoboditvijo” izpostavila hinavščino slovenske politične levice

Piše: Nova24tv.si

RTV Slovenija je končno “osvobojena” na enak način, ko je bila leta 1945 osvobojena Ljubjana. Skrajno levi aktivisti stranke Levica so končno prevzeli oblast nad javnim medijem, zdaj pa čakamo, da zbrišemo še tiste prve zametke medijske svobode, ki so se pojavili v sredini osemdesetih. Ideološki sopotniki jugoslovanskih trdih komunistov so odločeni, da bodo televizijo naredili tako socialistično in enoumno, kot je bila od nastanka v petdesetih pa vse do sredine osemdesetih. Programski svet od zdaj naprej vedno odloča severnokorejsko soglasno. Na čelu televizije so tisti, ki so obljubljali kadrovske čistke ideološko oporečnih novinarjev. Včeraj smo bili priča najbrž še zadnjemu disidentskemu Utripu pred nastopom “Svobode”. Pripravil ga je Gašper Petovar. Tisti novinar, ki si je Goloba “upal” vprašati o njegovih domnevnih nečednih poslih. Takih “napak” v prihodnosti na RTV Slovenija najbrž ne bo več.

Gašper Petovar ni želel biti politikantski kot nekateri levo usmerjeni novinarji RTV Slovenija, ki pripravljajo Utrip. Želel je biti združevalen. A to v času levičarskega razdiralstva pomeni hud greh. Pohvalil je altruizem Slovencev, ki so v ključnih trenutkih uspeli stopiti skupaj.

“Poplave so združile vso Slovenijo. Prostovoljci z vse države pomagajo ljudem na najbolj prizadetih območjih” in omeni tudi ukrajinsko pomoč, ki je  – kljub krvavi vojni – prišla s težko mehanizacijo.

Pohvali pa tudi politiko: “Prvič po dolgem času pa se je poenotila tudi slovenska politika. Skupaj sodelujejo pri pripravi ukrepov za čim hitrejšo in čim bolj učinkovito sanacijo prizadetih območij in skupaj načrtujejo ukrepe za to, da posledice prihodnjih ujm ne bodo nikoli več v taki meri zarezale v življenja Slovenk in Slovencev.”

In nadaljuje: “Epidemija covida je bila preizkus naše povezanosti in človeškosti, kjer se je pokazala vsa naša srčnost. Preizkušnja, ki jo je pred nas postavila narava, pa predstavlja ponovno priložnost, da nas solidarnost in človeškost zopet povežeta. Tokrat v pomoči ljudem in v soočanju s podnebnimi spremembami.”

Vendarle pa omeni, da med covidom – vsaj v primeru politike in t. i. civilne družbe ni bilo tako. Spomni na nagajanje takratne politične opozicije in nevladnih organizacij:  “Tokrat se celo civilna družba ne deli, kot se je denimo med covidom. Nihče ne kolesari in protestira pred vlado in parlamentom zaradi ukrepov, ki se sprejemajo. Si predstavljate Slovenijo, če bi bila politika vedno tako enotna, če bi si pomagali, namesto da si mečejo polena pod  noge, če bi skupaj gradili lepšo in boljšo prihodnost? Namesto da se vsakokrat, ko se zamenja oblast, spremeni vsa zakonodaja ne glede na to, koliko pozitivnega imajo ljudje od nje? Lahko samo upamo, da bo katastrofa, ki je doletela Slovenijo, spremenila prakso tudi v politiki  in bo več konstruktivnega sodelovanja in spoštljivih odnosov.”

Eden od prvih posnetkov poplave 4. avgusta 2023 (Vir: zajem zaslona)

Petovar opozarja, da pri nas za ideal pogosto izpostavljamo Avstrijo, ki je imela po drugi svetovni vojni več kot 60 let na oblasti velike koalicije med levimi in desnimi. Pri tem seveda cilja na sistematično izključevanje desnih strank iz političnega parketa s strani levičarske večine, kar je v Sloveniji folklora že vsaj desetletje.

Spomni tudi na vseevropski dan spomina na žrtve totalitarizmov: nacizma, fašizma in komunizma. Tam pa Slovenija ni tako enotna kot pri poplavah. Zgodovinska lekcija, ki smo jo slišali, je najbrž zadnja, ki se bo  (še) smela predvajati pred svobodo.

“Če smo prej omenjali, kako je Slovenija v teh dneh poenotena na vseh ravneh, pa se pri obsodbi totalitarizmov kažejo razhajanja. Velik del prebivalstva namreč še vedno ni sposoben z enakimi vatli soditi nacizma, fašizma in komunizma. Treh zavržnih sistemov, ki so prinesli svetu več gorja kot kar koli videnega prej in pozneje v zgodovini človeštva. Predvsem komunizem se pri delu slovenske populacije izvzame iz obsodbe totalitarizmov oziroma ni deležen enake obsodbe kot nacizem in fašizem. Čeprav je komunizem po uradnih podatkih Inštituta za novejšo zgodovino Slovencem povzročil vsaj 4-krat več žrtev kot fašizem, se vlada spreneveda in odkrito ponižuje žrtve komunizma s tem, ko ob dnevu spomina v tvitu omenja le žrtve nacizma in fašizma. Kako je to mogoče, ko je celo po uradnih podatkih državne inštitucije žrtev komunizma v Sloveniji več kot  26.000, na desettisoče pa je povojni režim preganjal, razlastil, zapiral. Da bo lažje primerjati omenjene totalitarne režime, ki so gazili tudi po naših tleh, poglejmo krvni davek. Po ocenah mednarodnih strokovnjakov je nacistični režim odgovoren za okoli 15 milijonov nedolžnih žrtev, ki so jih nacisti hladnokrvno usmrtili na vse mogoče načine. Fašistični režimi, od italijanskega, španskega, japonskega do drugih, imajo na vesti dobrih 20 milijonov življenj nedolžnih ljudi. Za komunistične režime, pripadala jim je tudi Jugoslavija, pa se ocenjuje, da so zakrivili smrt od 80 do 150  milijonov ljudi. V Titovi Jugoslaviji, po kateri se danes še mnogim kolca, je bilo po nekaterih ocenah likvidiranih okoli pol milijona ljudi. Tudi žensk in otrok. Zakaj je evropski dan spomina na žrtve totalitarizmov prav 23. avgusta? Ker sta prav na ta dan leta 1939 sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov in njegov nacistični kolega Joachim von Ribbentrop podpisala pakt o nenapadanju med komunistično Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo. Načrtovano je bilo, da bodo komunisti in nacisti z roko v roki delovali kar 10 let, a je bilo leta 1941 z operacijo Barbarossa in napadom Nemčije na Sovjetsko zvezo sodelovanja konec. To pa ne spremeni dejstva, da sta najbolj krvoločna režima in diktatorja nekaj let tesno sodelovala, čeprav so se komunisti  desetletja trudili to dejstvo zamolčati. Nemara prav zato, da jih ne bi metali v isti koš z nacisti.”

 

Foto: posnetek zaslona RTVS

Besede, ki odmevajo. Besede, ki morajo odmevati. Saj bodo v bližnji prihodnosti na javnem mediju vseh Slovencev prepovedane.

Omeni bivšega predsednika Boruta Pahorja, ki je prepričan, da je zavedanje o komunističnih zločinih, storjenih na naših tleh,  vendarle večje kakor pred leti: “Slovenci, če to zdaj primerjam z drugimi narodi v vzhodni in centralni Evropi, mogoče vendarle nekako izstopamo po tem, da smo na nek dovolj civiliziran način, ne zlahka, ampak stežka, tematizirali to vprašanje in naredili nekatere mejnike v teh 30 letih, ki kažejo na našo narodno zrelost.”

Kot utež očitni razklanosti naroda Petovar omeni “poenotenje svetnikov Sveta RTV Slovenija, ki so se poenotili, da mora po Andreju Grahu Whatmoughu stolček predčasno zapustiti tudi vršilec  dolžnosti direktorja Televizije Uroš Urbanija. Na položaju ga bo nasledil Andraž Pöschl.

Foto: posnetek zaslona RTVS

Urbanija pa na vse to odgovarja: “Pomemben je moto te uprave. Spomnite se člana uprave, ki je kandidiral za to mesto, je lepo povedal, kako bodo ravnali, an ban pet podgan … In tako naprej, vija, vaja, ven. Torej, delavce tukaj na RTV je primerjal s podganami,  ki jih je treba, tako kot je lansko leto v svojem prispevku omenil odgovorni urednik Mladine, Gregor Repovž, dobesedno deratizirati. To pa je žalostno, nedemokratično in seveda nisem problem samo jaz, problem je pravzaprav, kaj vse sledi.” So to bile zadnje besede Uroša Urbanije za javni medij pred “osvoboditvijo”? Morda. Oz. skoraj zagotovo.

Na koncu Petovar spomni še na uspeh Kristjana Čeha, metalca diska, s svetovnega prvenstva v atletiki, ki poteka v Budimpešti. Spomnil je, kako je Slovenija v športu zopet enotna kot pri poplavah. Upa, da bi le v prihodnje tako tudi ostalo, zaključi Petovar.

A vsi vemo, da ne bo tako. Revanšistična skrajno leva klika je zavzela javni medij, politiko, inštitucije, pravosodje. Bistvo Petovarjevega Utripa se skriva v neizrečenem: Slovenija nikoli ni bila povsem enotna, bila pa je pluralna in mnenjsko heterogena. Očitno pa smo na pragu mračnega obdobja, ki močno spominja na osvoboditev pred 83 leti. Kaj nas še loči od ruskega scenarija? Po dogajanju na RTV Slovenija lahko sklepamo, da ne prav veliko.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine