Piše: N. Ž. (Nova24TV.si)
Potem ko so delodajalci dlje časa kritično opozarjali, da Golobova vlada povsem ignorira pravila Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), in so se na račun neenakovredne vloge sredi julija odločili, da iz ESS začasno izstopijo, ti sedaj pojasnjujejo, da se bodo za skupno mizo ESS vrnili le ob spoštovanju pravil in enakovrednem partnerstvu.
“Ob izstopu iz socialnega dialoga smo jasno izpostavili, da velja izstop iz ESS, vse dokler v naši državi ne bo vzpostavljen enakopraven tripartitni socialni dialog, ki bo temeljil na spoštovanju pravil o delovanju ESS,” so po poročanju STA izpostavili predstavniki reprezentativnih delodajalskih organizacij (Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije) in opomnili, da so na kolektiven način sprejeli odločitev o izstopu iz ESS, na takšen način pa bo po njihovih besedah tudi sprejeta odločitev okrog vnovične pridružitve ESS.
Pri delodajalcih obstaja pričakovanje, da se bo vladna stran držala pravil in le-teh ne bo kršila, kot je bilo sicer v navadi doslej. Spomnimo. Delodajalci so se zaradi kršitev pravil o delovanju ESS odločili, da na predsednika vlade Roberta Goloba naslovijo protestno pismo, s katerim so ga seznanili s kršitvami in ga pozvali k udeležbi seje. Udeležbo na slednji je Golob odpovedal, zaradi česar so se delodajalci odločili za bojkot seje. Ob drugi priložnosti se je Golob vendarle odločil usesti za skupno mizo ESS, kjer je bilo govora o pomenu socialnega dialoga. Čeprav je premier izrazil strinjanje s tem, da je socialni dialog pomemben, slednjega pa opisal kot “nekaj živega”, je vlada šla v sprejemanje zakonskih predlogov mimo ESS.
Delodajalce so se še posebej obregnili ob sam postopek priprave in sprejemanja predloga zakonov s področja dolgotrajne oskrbe in delovnih razmerij. Kot so opozarjali, je prihajalo do poznega posredovanja gradiv, roki za posredovanje pripomb so bili kratki, njihovih predlogov pa se ni upoštevalo. Brez posvetovanja je sicer prišlo tudi do sprejetja novele zakona o dohodnini, ki je vsem državljanom znižal neto prihodke. Predsednik Združenje delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je ob napovedi začasnega izstopa iz ESS med drugim izpostavil, da si gospodarstvo dodatnih obremenitev enostavno ne more privoščiti, a s predlogi in spremembami podaja še dodatne obremenitve. “Modus operandi, da vsako spremembo vpeljemo z višanjem davkov in prispevkov, ne gre,” je bilo problematizirano.
Foto: STA
Vrnitev v primeru vabila in ustreznega vladnega zagotovila
Kot pravijo delodajalci, se bodo za skupno mizo vrnili le v primeru, če bodo prejeli vabilo. Ob tem pa obstaja tudi pričakovanje, da vlada zagotovi, da v prihodnje ne bo več prihajalo do zlorab instituta ESS in da se bo delodajalce obravnavalo kot “enakovrednega partnerja v vseh fazah socialnega dialoga”.
Prejšnji mesec je bilo mogoče s strani sindikatov slišati očitek na račun ravnanja delodajalcev, češ, kako naj bi bila poteza zgolj “taktične narave oziroma v funkciji zaustavitve zakona o delovnih razmerjih, ki še ni bil sprejet v DZ, in zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je zdaj že v veljavi”. Enako mišljenje je zagovarjal tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ki je gospodarstvenike ob enem tedaj tudi pozval, da naj jeseni vendarle sedejo za skupno mizo, ker se nam med drugim obeta začetek razprave o pokojninski reformi.
Predstavniki delodajalskih združenj poudarjajo, da medtem sicer nemoteno poteka dialog s pristojnimi ministrstvi okrog ukrepov, ki so vezani na poplave. Pravijo, da so zadovoljni s hitrostjo odzivanja vlade, pohvalno pa se jim zdi tudi sodelovanje z ministrstvi za finance, gospodarstvo in delo. Po njihovih besedah je bila večina predlogov, o katerih so razpravljali, izvedenih. V okviru interventnega zakona se nadejajo dodatnih usklajenih ukrepov in zavzemajo za to, da bi se predplačilo za nastalo škodo dvignilo na 15 do 20 odstotkov, na “80 odstotkov vrednosti škode pa pri shemi pomoči za podjetja, višjo silo za zaposlene, vključene v odpravo škode (čiščenje prostorov) ipd”.
