Piše: Peter Jančič (Spletnicasopis.eu)
Leta 2009 je evropski parlament izglasoval Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu in 23. avgust razglasil za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarizmov. Izbrali so datum, ko sta se diktatorja Adolf Hitler in Josip Stalin dogovorila, kako si bosta razdelila vzhod Evrope in s tem sprožila svetovno vojno. To se je zgodilo 23. avgusta 1939, dogovor pa je po zunanjih ministrih obeh držav znan kot sporazum Ribbentrop-Molotov. Evropska resolucija obsoja vse totalitarizme, torej nacizem, fašizem in komunizem, v vzhodni Evropi, kjer so ljudje ob fašizmu in nacizmu trpeli še zaradi komunizma, pa resolucija na to dvojnost še posebej opozarja.
Slovenska vlada je danes objavila sporočilo, v katerem ocenjuje, da je slovenski narod še posebej trpel zaradi fašizma in nacizma, ne omenjajo pa domačega komunizma, ki je zagrešil množične povojne pomore in za desetletja odpravil temeljne pravice in svoboščine ljudi, tudi svobodo do političnega združevanje, lastnine, medijev, neodvisnega sodstva. Nenavadno sporočilo vlade, ki ni kritično do naše lastne diktature po vojni, ki je zagrešila množične umore in za desetletja odpravila temeljne svoboščine in pravice ljudi, je takšno: “Države članice EU danes obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament. Obsojamo vse zločine proti človečnosti in sočustvujemo s svojci žrtev. Slovenski narod je še posebej trpel zaradi fašizma in nacizma.”
Najbolj je zadelo Poljsko
Del dogovora Ribbentrop-Molotov je bil tudi tajni del, s katerim sta si Hitler in Stalin razdelila ozemlja držav, ki so bile med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, predvsem Poljske, kjer so Sovjeti, ko so svoj del te države po dogovoru z Nemci zasedli, pomorili častnike poljske vojske, ko se je ta že predala. Dogodek je znan kot pokol v Katinskem gozdu. Pokol so poskušali sistematično prikriti in tudi podtakniti Nemcem, če bi prišel na dan.
Ocene števila pobitih na Poljskem se zelo razlikujejo in segajo do nekaj deset tisoč. Večina pobitih so bili častniki in podčastniki, ki so bili vojni ujetniki, ob Poljakih tudi Ukrajinci, Belorusi in Judje. Pobiti je bilo tudi po več sto zdravnikov, odvetnikov, novinarjev …
Sovjetska zveza je po tajnem delu dogovora med Hitlerjem in Stalinom zasedla tudi Estonijo, Latvijo in Litvo in napadla še Finsko.
Dogajanje je bilo uvod v svetovno morijo, v kateri smo visoko ceno plačali tudi v Sloveniji, kjer so se po vojni zgodili podobni poboji kot na Poljskem, ki jih je izvedla jugoslovanska partizanska vojska po ukazu revolucionarnih komunističnih oblasti. Tudi tiste pomore so poskušale revolucionarne oblasti sistematično prikriti. Vodil je te pomore in prikrivanje diktator Josip Broz Tito. Žrtev in morišč, kjer so skrita trupla, je pri nas precej več kot na Poljskem in tukaj so revolucionarji pobijali pretežno svoje lastne ljudi. Del medijev in tudi oblastne elite te zločinske povojne pomore še danes opravičuje, češ da je šlo za boj proti fašizmu ali nacizmu. Podobno so krivdo za svoje zločine že velike prej sprevračali Sovjeti po Katinu.
700 komunističnih morišč po Sloveniji
