Piše: Vida Kocjan
Fiskalni svet opozarja, da so ukrepi vlade pogosto premalo domišljeni in celoviti ter predstavljajo velika javnofinančna tveganja. Številni sprejeti in napovedani ukrepi vlade predstavljajo velika tveganja za vzdržnost javnih financ.
Fiskalni svet, ki ga vodi dr. Davorin Kračun, je v polletni publikaciji javnofinančnih in makroekonomskih gibanj opozoril na povečevanje javnofinančnega primanjkljaja, ki je bil v prvem polletju letos okoli 300 milijonov višji kot v istem obdobju lani. Opozarjajo, da je poslabšanje javnofinančnih razmer v letošnjem letu povezano z visoko inflacijo. Relativna zadolženost države pa ostaja višja kot pred začetkom epidemije covida-19. Opozarjajo, da so ukrepi vlade pogosto premalo domišljeni in celoviti s popolno odsotnostjo ukrepov za nevtralizacijo negativnega strukturnega učinka na javne finance. Dodajajo, da bo v EU s prihodnjim letom znova uvedeno fiskalno pravilo (zadolženost do 60 odstotkov in primanjkljaj največ 3 odstotke bruto domačega proizvoda). Slednje bo odločevalce in pripravljavce fiskalne politike prisililo v bolj vzdržno naravnano delovanje. Opozarjajo, da bi priprava proračunskih načrtov jeseni morala odražati zavedanje omejitev fiskalne politike. V nadaljevanju navajamo ključne poudarke Fiskalnega sveta iz julijskega poročila.
Primanjkljaj trikrat višji kot lani
Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju letošnjega leta je bil s 3,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) večji kot v istem obdobju lani in večji kot v povprečju držav Evropske unije. Fiskalni svet v julijski polletni publikaciji nadalje navaja, da podatki po denarnem toku nakazujejo nadaljevanje podobnih gibanj tudi v preostalem delu prve polovice leta 2023, to je tudi v drugem četrtletju. Primanjkljaj državnega proračuna ob koncu polletja je bil namreč 413 milijonov evrov ali okoli 300 milijonov evrov višji kot v istem obdobju lani.
Poslabšanje javnofinančnih razmer v prvi polovici leta je bilo v veliki meri povezano z visoko inflacijo. Njen začetni pozitivni vpliv na prihodke, ki je bil očiten v lanskem letu, se je postopoma izpel. Z zamikom so se pričakovano povečali tudi pritiski na odhodkovno stran. Neposredni vpliv interventnih ukrepov pa kljub medletnemu zmanjšanju obstaja občuten. Povečuje se negativni učinek na saldo proračuna zaradi ukrepov za blažitev draginje, ki so letos prevladujoče namenjeni gospodarstvu.
Zadolženost višja kot pred epidemijo
Fiskalni svet ugotavlja, da se relativna zadolženost sektorja država pretežno zaradi visoke inflacije postopoma znižuje, čeprav ostaja višja kot pred začetkom epidemije. Ob napovedanih bolj negativnih javnofinančnih gibanjih v letošnjem letu kot v povprečju držav članic EU in negotovosti glede učinka nadaljnjih ukrepov se povečujejo tudi tveganja za občutnejše poslabšanje pogojev financiranja.
Ukrepi premalo domišljeni
Po sprejetju proračunskih dokumentov spomladi so bili sprejeti diskrecijski ukrepi trajne narave (dolgotrajna oskrba, dopolnilno zdravstveno zavarovanje), ki imajo izključno negativne posledice na vzdržnost javnih financ. Ukrepi so podobno kot v preteklosti pogosto premalo domišljeni in celoviti s popolno odsotnostjo ukrepov za nevtralizacijo negativnega strukturnega učinka na javne finance. Takšno delovanje pomembno omejuje prihodnji manevrski prostor fiskalne politike za sicer napovedane ukrepe, ki so nujno potrebni oziroma bodo vplivali na zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ (pokojninska reforma, financiranje zdravstvenega sistema, sprememba sistema plač v javnem sektorju).
Visoki prihodki in razlogi zanje
Rast prihodkov je bila letos 8,4-odstotna in višja od dolgoletnega povprečja. Višja rast je bila posledica višjih prihodkov od socialnih prispevkov zaradi ugodnejših razmer na trgu dela in razmeroma visoke nominalne rasti. Višji prihodki so bili tudi zaradi višjih davčnih prihodkov, zlasti od davkov na proizvodnjo in uvoz (davek na dodano vrednost in trošarine). Medletno večje so bile tudi druge pomembnejše kategorije prihodkov, kjer so izstopali občutno višji prihodki od obresti.
Visoki odhodki, plače, obresti
Še bolj kot prihodki pa so se letos okrepili odhodki. Rast je bila kar 9,9-odstotna. Fiskalni svet ugotavlja, da so se odhodki povišali zaradi okrepljene medletne rasti sredstev za zaposlene ob dogovoru o dvigu plač javnih uslužbencev. Razlog je bila tudi krepitev izdatkov za subvencije zaradi sprejetih ukrepov za blažitev draginje. Ohranja se visoka rast investicijske aktivnosti, medtem ko se je rast skupnih izdatkov za socialna nadomestila po prenehanju večine protikoronskih in draginjskih ukrepov na tem področju umirila. Izdatki za obresti so bili v zadnjih dveh četrtletjih medletno višji zaradi povečanih stroškov zadolževanja, s čimer se je prekinilo dolgo obdobje upadanja, ki je trajalo od konca leta 2015.
Slabše kot v EU
Fiskalni svet navaja, da bo primanjkljaj sektorja država letos višji kot v letu 2022. To za Slovenijo napoveduje tudi Evropska komisija. Primanjkljaj v Sloveniji se bo letos povečal, medtem ko naj bi se v povprečju 27 držav EU (EU 27) zmanjšal in bil manjši kot v Sloveniji. Pričakovano poslabšanje salda sektorja država v primerjavi s predkriznim letom 2019 bo s 4,4 odstotka četrto največje med vsemi državami članicami in precej občutnejše kot v povprečju EU, kjer pričakujejo 2,6-odstotni primanjkljaj. Fiskalni svet ugotavlja, naj bi bilo okoli dve tretjini poslabšanja v Sloveniji posledica povečanja deleža izdatkov v BDP in približno tretjina posledica znižanja deleža prihodkov v BDP. Poslabšanje na ravni povprečja EU pa naj bi bilo skoraj v celoti posledica povečanja deleža izdatkov.
Rast davčnih prihodkov se upočasnjuje
Prihodki so bili v prvi polovici 2023 medletno nižji za 1,3 odstotka, upočasnitev rasti v primerjavi z istim obdobjem lani pa je deloma posledica visoke osnove, upočasnjene gospodarske dinamike in učinka ukrepov za blažitev posledic draginje. Rast davčnih prihodkov je precej nižja kot lani, kar je predvsem posledica medletno nižjih prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb zaradi medletno nižjega poračuna po rekordnem poračunu v lanskem letu, medtem ko so redne akontacije davka letos višje. Precej nižja kot v istem obdobju lani je tudi rast prihodkov od DDV, ki se je začela umirjati že v drugi polovici lanskega leta, v zadnjih mesecih pa se je stabilizirala na nižjih ravneh. Upočasnitev medletne rasti je po oceni Fiskalnega sveta posledica učinka visoke osnove, znižane stopnje DDV za energente ter upočasnjene dinamike povpraševanja ob povečani negotovosti in visoki inflaciji. Nasprotno se je rast prihodkov od trošarin v zadnjih mesecih vidno okrepila ob dvigu trošarin na energente in tobačne izdelke. Nižja kot v istem obdobju lani pa je tudi rast prihodkov državnega proračuna od dohodnine, kar pripisujejo zlasti dvigu povprečnine za občine in nadaljnjemu znižanju davčne obremenitve.
Katastrofalno črpanje evropskih sredstev
Prihodki od evropskih sredstev so bili v prvi polovici leta medletno nižji, kar je ob nadaljevanju zastoja porabe sredstev kohezijske politike v pretežni meri posledica nizke porabe sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Po doslej znanih podatkih je vladajoča koalicija izkoristila le 5 odstotkov razpoložljivih sredstev iz EU.
Visoka poraba, investicije
Skupni odhodki so bili v prvih polovici 2023 medletno višji za 3,1 odstotka , t. i. očiščeni odhodki (brez upoštevanja covidnih odhodkov in učinka ukrepov za blažitev draginje) pa za 7,3 odstotka. Medletna rast »očiščenih« odhodkov je bila v največji meri posledica višjih odhodkov za stroške dela kot posledica lani jeseni sklenjenega dogovora o dvigu plač in se je z majem ob dogovorjenem drugem delu višjih izplačil pričakovano še okrepila. K rasti »očiščenih« odhodkov so pomembno pripomogli še višji transferji v sklada socialnega zavarovanja, ki so deloma posledica višjega transfera v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za tekočo porabo, deloma pa tudi junijskega skoka medletne rasti transferja v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ob izplačilu letnega dodatka upokojencem. Medletna rast odhodkov za investicije ostaja visoka, a je nekoliko nižja kot v istem obdobju lani. V rebalansu je za celotno letošnje leto sicer predvidena še višja rast kot lani, kar pa je po oceni Fiskalnega sveta preveč optimistična predpostavka, saj bi morala biti za njeno uresničitev realizacija v drugi polovici leta 2023 za okoli 300 milijonov evrov višja kot v celotnem lanskem letu, ki je bilo rekordno z vidika investicijske dejavnosti države. V zadnjih mesecih se je zaradi zakonsko določene uskladitve z lansko inflacijo nekoliko okrepila rast odhodkov za transferje posameznikom, krepi pa se tudi rast izdatkov za blago in storitve.
Učinek interventnih ukrepov
Neposredni učinek interventnih ukrepov na poslabšanje salda državnega proračuna je bil v prvi polovici leta (546 milijonov evrov) pričakovano manjši kot v istem obdobju lani (620 milijonov evrov). Odhodki za protikoronske ukrepe so znašali 116 milijonov evrov, glavnino pa predstavljajo nadomestila plač zaradi izolacije (46 milijonov evrov) in odhodki, povezani s stroški cepljenja in testiranja (34 milijonov evrov). Investicije v višini 22 milijonov evrov pa bi sicer predstavljale glavnino z rebalansom predvidenih letošnjih odhodkov za covidne ukrepe (147 milijonov evrov od skupaj 371 evrov ). Učinek ukrepov za blažitev draginje je v tem obdobju znašal 430 milijonov evrov. Prihodki naj bi bili po oceni ministrstva za finance ob nadaljnji veljavnosti znižanih trošarin, nižje stopnje DDV na energente in oprostitve plačila CO2 takse nižji za 198 milijonov evrov. Odhodki za blažitev draginje pa so v prvi polovici leta znašali 232 milijonov evrov, prevladujoči del zaradi subvencij gospodarstvu pa145 milijonov evrov.