Življenje v Sloveniji vse dražje, jutri nova krepka podražitev naftnih derivatov

Te cene bodo veljale do vključno 14. avgusta, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Več kot 1,511 evra je bilo treba za liter neosvinčenega bencina nazadnje odšteti pred natanko enim letom, cena dizla pa se bo v torek povzpela najvišje po novembru lani. Če ne bi regulirali cen, bi po ocenah ministrstva in upoštevanju vseh v preteklosti veljavnih davkov in prispevkov, morali za liter neosvinčenega bencina odšteti okoli 1,548 evra. Če ne bi regulirali cen dizla in bi hkrati potrošnike oprostili plačila prispevka za obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote in elektrike, bi morala biti njegova cena okoli 1,608 evra za liter, navajajo.  Ceno kurilnega olja v primeru, da regulacije ne bi bilo, pa so izračunali v višini okoli 1,227 evra za liter. Potrošnik bi za nakup 1000 litrov plačal 1227 evrov, regulirana cena mu torej prinese 97 evrov prihranka, so sporočili.

Marže trgovcev so v skladu z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov izven območja avtocest in hitrih cest omejene in lahko znašajo največ 0,0983 evra za liter dizelskega goriva, 0,0994 evra za liter 95-oktanskega bencina ter za kurilno olje največ 0,08 evra za liter. Cene bencina in dizla na bencinskih servisih zunaj avtocest se bodo še naprej izračunavale na podlagi metodologije, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja ameriški dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij cen mineralnih naftnih derivatov. Cene pogonskih goriv na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah pa trgovci določajo sami.

Sicer pa tudi podatki Statističnega urada razkrivajo, da se je življenje v Sloveniji ponovno podražilo. K mesečni inflaciji so tokrat največ prispevale podražitve v turizmu in cene naftnih derivatov. Inflacija v Sloveniji je še vedno višja kot v povprečju držav z evrom.

V odsotnosti resnega truda oblasti, da bi se podivjana draginja umirila, je SURS zabeležil naslednje podatke:  V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,2 odstotka. K temu so največ prispevale podražitve počitniških paketov, ki so se podražili za 9,6 odstotka. Tekoča goriva so se podražila za 3,9 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila pa za 3,6 odstotka. Povišanja je bilo zaznati tudi na področju nastanitvenih storitev, oskrbe z vodo in pri drugih storitvah, povezanih s stanovanji, medicinskimi proizvodi, pripomočki in opremo ter pri drugem raznovrstnem blagu in storitvah. Da bi bila inflacija na mesečni ravni še višja, so preprečile poletne razprodaje oblačil in obutve ter hrane.

Na letni ravni je bila v juliju zabeležena 6,1 odstotna podražitev življenjskih potrebščin. Na letno inflacijo še vedno najbolj vplivajo višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. K inflaciji so prispevale 2 odstotni točki, te pa so se nasploh zvišale za 11 odstotkov. Cene storitev so se zvišale za 8,3 odstotka, cene blaga pa za 5 odstotkov.

“Poltrajno blago je bilo dražje za 6,5 odstotka, blago dnevne porabe za 5,3 odstotka in trajno blago za 2,2 odstotka,” zapiše Stat.si. Rekreacija in kulturno udejstvovanje se je podražilo za 8,9 odstotka. Izdelki iz skupine “zdravstvo” so se podražili za 13,7 odstotka. Podražitve je zaznati še v restavracijah in hotelih ter pri raznovrstnem blagu in storitvah. Hitrost rasti cen se na letni ravni sicer znižuje. Lani je bila v istem mesecu zabeležena 11-odstotna rast cen.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v Sloveniji višja kot v drugih državah EMU (Evropske monetarne unije). V Sloveniji je junija znašala 6,6 odstotka, medtem ko je na območju EMU znašala 5,5 odstotka. Najnižja je bila v Luksemburgu, kjer je znašale le en odstotek, najvišja pa na Madžarskem, kjer je znašala 19,9 odstotka.