Piše: Peter Marko Tase
Predstavniški dom zvezne države Michigan je 20. junija sprejel novo zakonodajo o zločinih iz sovraštva, ki bi razširila državni zakon o ustrahovanju na podlagi etnične pripadnosti iz leta 1988 in tožilcem omogočila več pristojnosti, ko gre za vandalizem na verskih objektih, vključuje pa tudi homoseksualce, transseksualce in starejše osebe. Ta predlog zakona, ki ga je predlagal demokratski državni poslanec iz Michigana Noah Arbit, bi kriminaliziral govor, zaradi katerega se žrtev počuti »ogroženo«. Michiganski demokrati so bili po več poskusih zadovoljni, da je prišlo do zagona, republikanci pa pravijo, da so zaskrbljeni zaradi morebitnega vpliva na svobodo govora.
»Vemo, da v tem zgodovinskem času ekstremizem narašča. Prav tako pa se je naš sovražni govor prevedel v sovražna dejanja, ki ogrožajo naše najbolj ranljive skupine prebivalstva,« je dejala demokratska predstavnica Emily Dievendorf.
Predlog zakona je bil sprejet v predstavniškem domu Michigana z 59 glasovi proti 50, saj so predlagatelji zakona izkoristili pritisk javnega mnenja ob ponavljajočih se grožnjah lokalni sinagogi v East Lansingu. Predlagatelj zakona Noah Arbit je v torek v svojem govoru v predstavniškem domu ponovil, zakaj se mu zdi ta zakonodaja še posebej pomembna. »Naveličan sem preverjanja, ali so v gejevskem baru skrivališča, če bi strelec začel streljati. Dovolj mi je, da so moji kaldejski volivci umorjeni v svojih poslovnih prostorih. Dovolj mi je branja naslovov o oskrunjenih mošejah in cerkvah … Michigan je lahko veliko boljši in skrajni čas je, da to postanemo,« je dejal Arbit.
Toda republikanski državni poslanec Steve Carra je zaskrbljen, da gre širitev zakonodaje predaleč. »Grožnje, nasilje in podobne stvari ter zaščita pred kriminalom so zagotovo nekaj, kar bi v Michiganu vsekakor morali storiti. Vendar tega ne bi smeli graditi na posameznikovem občutku, da je prestrašen,« je dejal Carra.
Carra je dejal, da ni kompromisa, s katerim bi bil zadovoljen, če bi podprl ta predlog zakona. Njegov nasvet kolegom v senatu je: »Odpravite ta predlog zakona. Tega zakona ne potrebujemo za državo Michigan,« je dejal Carra.
Dievendorfova pravi, da je kljub nasprotovanju optimistična glede možnosti zakona v michiganskem senatu, saj mora zakonodaja biti sprejeta v obeh domovih michiganskega parlamenta, da pride v podpis na guvernerjevo mizo.
»Popolnoma smo prepričani v uspeh v senatu in vse do guvernerjeve mize,« je dejala.
V skladu z novim predlogom je lahko oseba spoznana za krivo kaznivega dejanja iz sovraštva »ne glede na obstoj drugih motivacijskih dejavnikov«, če »ustrahuje drugega posameznika«.
V skladu s spremembo bi bilo »ustrahovanje« na novo opredeljeno kot »namerno ravnanje, ki vključuje ponavljajoče se ali neprekinjeno nadlegovanje drugega posameznika, zaradi katerega bi se razumni posameznik počutil ustrahovanega, prestrašenega ali ogroženega in zaradi katerega se žrtev dejansko počuti ustrahovano, prestrašeno ali ogroženo«. Kazen za kaznivo dejanje iz sovraštva vključuje zaporno kazen do petih let in denarno kazen do 10.000 ameriških dolarjev.
Predlagana sprememba, zakon št. 4474, je bila sprejeta v predstavniškem domu Michigana in bi spremenila državni zakon o etničnem ustrahovanju iz leta 1988.
Besedilo predloga zakona omogoča žrtvi, da določi, ali je dejanje »ogrožanje« in s tem zločin iz sovraštva; dokler se posameznik počuti ogroženega, je dejansko ogrožen, določa nova zakonodaja. Zato morajo organi pregona ugotoviti, ali so občutki žrtve – namesto njenih poškodb – dovolj za vložitev obtožnice.
Zvezna država Michigan je ta čas v primežu demokratične administracije, ki ameriško družbo vedno znova seznanja z nesmiselno zakonodajo, ki ohranjanju svoboščin, svobode in dobremu delovanju nacionalnega gospodarstva povzroča več škode kot koristi.
