Vladajoči radi večkrat povedo, da so za razliko od političnih nasprotnikov usmerjeni v prihodnost, čeprav dejanja kažejo drugače. Ta so namreč močno ideološko obarvana. Med drugim se namreč hodi na Čebine, pošilja kip Josipa Broza Tita na Brdo, ravno tako pa se je pred nedavnim ukinilo nacionalni spomin na žrtve komunizma. Tako je tudi zato, ker Slovenija kot država članica EU za razliko od drugih držav Unije ni po zaslugi slovenske levice sposobna priznati komunizma kot totalitarnega režima. Tako imamo po Sloveniji kipe Tita, Kidriča, Kardelja, Tito in Kardelj pa sta v prvi polovici 20. stoletja postala častna občana Občine Kamnik. 

Čeprav slovenska levica Josipa Broza Tita opeva kot nekakšnega heroja, je dejstvo, da je bil diktator, ki je posameznikom, zlasti političnim nasprotnikom in kritikom njegove vladavine, kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V njegovem času so vzklila posebna taborišča in zapori, zato ne čudi, da se Tita uvršča med množične morilce. Po podatkih Črne knjige komunizma, ki je nastala na podlagi preučevanj najpomembnejše znanstvene ustanove v Franciji – Nacionalnega centra za znanstveno raziskovanje – je Titov režim odgovoren za smrt okoli pol milijona ljudi. Edvard Kardelj je poznan po tem, da je z ideologijo samoupravnega socializma popolnoma uničil gospodarstvo. Spomnimo. Čeprav se tudi enega najtesnejših Titovih zaveznikov označuje za heroja, pa je dejstvo, da je ta vse prej kot to, soodgovoren je namreč za izvedbo izvensodnih povojnih pobojev leta 1945. Že med vojno je sicer predstavljal nevarnega fanatika, ko se je za prevlado posluževal najbolj brutalnih metod. Narekoval je tudi radikalne usmeritve VOS-a (varnostno obveščevalne službe). V času vojne in tudi tik po njej je za dosego svojih ciljev z lažmi in umori vzpostavljal svoja fanatična nagnjenja.

Nedavno, konkretneje 26. maja, se je obhajalo smrt slovenskega narodnega buditelja Lamberta Ehrlicha, ki sta ga v Ljubljani ustrelila likvidatorja Varnostno-obveščevalne službe VOS, Franc Stadler – Pepe in Kamil Kratochwill – Mile. Glede na to, da je znano, da je umor naročil Kardelj skupaj s sodelavci, VOS je namreč predstavljalo oboroženo teroristično krilo KPS, smo se odločili na Občino Kamnik nasloviti novinarsko vprašanje v zvezi s tem, da je Kardelj še danes častni občan občine. Zanimalo nas je, ali so bile v preteklosti kakršenkoli pobude, da bi Kardelju in drugim totalitarnim voditeljem (denimo Josipu Brozu Titu) posthumno odvzeli status častnih občanov? V kolikor jih ni bilo, smo vprašali, čemu je temu tako, in vprašali okrog obstoja načrtov, da do tega pride v prihodnosti z namenom zaščite ugleda občine.

Foto: posnetek zaslona Občina Kamnik

Kardelj in Tito bosta ostala častna občana
Iz Občine Kamnik so nam sporočili, da s sedanjim statusom delujejo od 1. januarja 1995 dalje, priznanji omenjenim osebam pa sta bili podeljeni v času, ko je veljala drugačna politično-teritorialna ureditev. “V odločitve takrat pristojnih vodstvenih oblastnih struktur sedanje vodstvo Občine Kamnik ne zahaja,” poudarjajo in navajajo, da do sedaj niso prejeli pobude za odvzem naziva omenjenim osebam. “Postopek podelitve občinskih priznanj je namreč tak, da Občina objavi poziv o podelitvi priznanj Občine Kamnik. Nadalje Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z Odlokom o priznanjih Občine Kamnik prouči prispele predloge in pripravi obrazložen predlog za sejo občinskega sveta. Občinske nagrajence nato potrdijo svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Kamnik,” pojasnjujejo.

Edvard Kardelj in Josip Broz Tito

Kot pravijo na občini, odlikovanja, ki jih podeljujejo v zadnjih nekaj letih, predstavljajo priznanja za izjemne dosežke in prispevke, ki jih je posameznik prispeval k skupnosti ali organizaciji. “Občina Kamnik dela v smeri razvoja lokalne skupnosti in s številnimi projekti poskušamo omogočiti boljše in kvalitetnejše življenje našim občankam ter občanom, seveda v prvi vrsti pa tudi turistom, ki prihajajo v naše kraje,” poudarjajo in dodajajo, da nas spomin opominja na dosežke in napake, na uspehe in neuspehe. “A to je le spomin, zato je prav, da se oziramo v prihodnost,” pravijo na občini, kjer županski stolček greje župan Matej Slapar iz vrst opozicijske NSi.

Opozicijska NSi ima sicer znana kritična stališča do krvave zgodovine komunističnega režima, toda omenjena drža občine preseneča. Da je zločinec, ki ima na vesti nešteto življenj, še naprej častni član občine, pač ne more biti občini v korist njenega ugleda. Morebiti pa se bo le pojavil kdo, ki bo podal pobudo za odvzem naziva častnega občana Kardelju in Titu, da se dokončno opravi z zgodovino na primeren način, da se torej ne ravna diskriminatorno do žrtev komunističnega nasilja, in se bo lahko zgodovino končno predalo v roke zgodovinarjem. Le tako bomo namreč lahko postali demokratična in evropska Slovenija. V letu 2023 bi bil čas za to. Pa bo to mogoče glede na ideološko usmerjenost Golobove vlade?