Piše: Moja Dolenjska
Na včerajšnji seji parlamentarne Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki jo vodi poslanka Eva Irgl, so obravnavali Pobudo za izdajo izpiskov iz matičnega registra o smrti za žrtve komunističnega nasilja ob narodnem dnevu spomina, 17. maja 2023.
Pobudo so obravnavali na predlog Poslanske skupine SDS, ki predlaga, da se razišče in pojasni usodo izginulih 14.901 oseb, ki so doslej dokumentirane kot žrtve komunističnega nasilja. V SDS verjamejo, da je to osnovna etična in civilizacijska dolžnost države Slovenije.
Koalicijskem poslancem (Svoboda, SD in Levica) se na seji ni zdelo vredno sodelovati, sejo so zapustili in v razpravi niso sodelovali. Poslanec Jože Tanko, ki je predstavil pobudo SDS, pa je ob tem poudaril, “da so priznanja najvišjih predstavnikov oblasti ključna, da se speljejo izkopi, identifikacija ter pokopi in izdaja mrliških listov. To je moralna obveza voditeljev države,” je poudaril. Dejal je tudi, da bi se moralo to končati že pred 78 leti, ko bi moralo priti do pokopov in izdaje mrliških listov kruto pomorjenih v bratomorni vojni. A tu del slovenske politike zaide v težave, saj brani revolucijo in civilizacijskim normam nasprotuje.
Šele lani je vlada Janeza Janše določila 17. maj kot dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Vlada Roberta Goloba je ta dan sedaj odpravila in povzročila mednarodno sramoto v evropskem in svetovnem prostoru.
Tanko je še dejal, da vsak ob rojstvu dobi rojstni list. Življenje se konča s smrtjo, formalno pa z mrliškim listom. Žrtve pobojev bi bile danes stare najmanj 78 let vse tja do 140 let. Ker nimajo mrliških listov, so to danes 100-letniki, ker njihovo življenje formalno še traja. Tam, kjer so žrtve komunizma brez obsodbe za kazniva dejanja, se odreka pravica do pokopa in spomina. Preiskovalno kazenskih postopkov v teh primerih nimamo. Še več. Zločinci in nosilci kaznivih dejanj se pri nas še vedno častijo in poveličujejo.
Jože Tanko je ob tem na Twitterju še zapisal: “Režim ali ideologija, ki tolerira, opravičuje in ščiti nasilje ter ne dopusti pokopa mrtvih, nima vrednot. Tisti, ki tak režim podpirajo, pa nimajo vesti.”
V SDS opozarjajo na problem, ki se vleče že desetletja. Ne trpijo le žene Srebrenice, ampak so trpele in še trpijo tudi žene Slovenije in njihovi sorodniki. Po več kot 75 letih pa del slovenske politike še vesno vztraja na sovraštvu do “notranjega sovražnika”. O problematiki bodo sedaj člane komisije obvestili pisno, koalicija se bo imela do tega možnost opredeliti na korespondenčni seji. Včerajšnje seje so se udeležili le člani iz vrst SDS in nekateri vabljeni (prof. dr. Janez Juhant, dr. Matija Ogrin in drugi). Predstavniki Gibanja Svoboda in Levice so sejo zapustili.
Poslanec Dejan Kaloh je to označil kot strahopeten izraz soočanja z realnostjo. Branko Grims pa je poudaril, da je treba ohranjati spomin na žrtve. Sprava je temelj, ki bi ga Slovenija zaslužila že zdavnaj. Ampak sprava so dejanja. Ko bodo izdani mrliški listi in obžalovane vse zločinske stvari med in po vojni, ki je čas nepojmljivega zločina, takrat bo sprava.
Poslanec Andrej Hoivik je opozoril, da imamo v državnem zboru žal poslance, ki danes, 33 let po plebiscitu verjamejo, da prejšnja država ni temeljila na enoumju in diktaturi. “Ta Svoboda je ista svoboda, kot tista, ki je osvobodila Ljubljano leta 1945. Ista svoboda. Svoboda, ki ni ‘s’ od svobode,” je dodal.
