-1.5 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024

V novi številki Demokracije preberite: Levičarski miti o socialistični Jugoslaviji; Bomo kmalu postali evropska Venezuela?; Kmetje glasno opozorili na škodljivo početje Golobove vlade; Intervjuja: dr. Dimitrij Rupel in dr. Ryszard Legutko

Piše: G. B.

V novi številki Demokracije pišemo o levičarskih mitih o socialistični Jugoslaviji. Objavljamo reportažo s protesta kmetov v Ljubljani ter oceno gospodarske klime v Sloveniji v primerjavi z evropskimi državami. Pišemo o tem, kako Slovenija pod Golobovo vlado postaja evropska Venezuela.

Jugonostalgiki, v demokrate preoblečeni komunisti in levičarji vseh vrst, se maja vsako leto evforično spominjajo življenja v socializmu. Njihovi orgazmični izbruhi jim povsem zameglijo stik z realnostjo, trdijo, da je bila Titova Jugoslavija globalna gospodarska velesila, kar je daleč od zgodovinskih dejstev. Spominske slovesnosti na socialistični raj na zemlji, ki se je raztezal od Triglava do Vardarja (Makedonija), so se sicer začele že aprila. Najprej se ozrejo v leto 1937, ko je bil sredi aprila ustanovni kongres Komunistične partije (letos je bila tam ministrica za kulturo Asta Vrečko, kar je škandalozno), nato pričakajo 27. april, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta. Pravo rajanje se začne s prvim majem, nadaljuje z domnevno osvoboditvijo Jugoslavije, konča se 25. maja, na datum, ki si ga je diktator Josip Broz izbral za svoj rojstni dan. Potem seveda utihnejo, kajti leta 1945 se je na prelomu maja v junij zgodila največja morija v zgodovini teh krajev: komunisti so pobili večino podjetnikov, meščanstva, velikih kmetov in svobodnih intelektualcev. Tisti, ki so imeli srečo, so pravočasno odšli na vse konce sveta.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

V tedniku Demokracija lahko še preberete:

Bomo postali evropska Venezuela?

Minilo je prvo leto po lanskih parlamentarnih volitvah, ki so prinesle tako rekoč šokterapijo v pomladni tabor, s tem pa tudi hudo demoralizacijo. Tranzicijska nomenklatura je takrat znova uspešno uporabila recept »novih obrazov«, a z enoletne časovne distance je pogled na ta dogodek sedaj že bistveno drugačen. Povedano drugače: botri iz ozadja so po dveletnem »kurjenju« protestniškega razpoloženja ne samo z levičarskimi, pač pa tudi z proticepilskimi protesti dobro pripravili teren za volitve in ljudi psihološko pregovorili v koncept »svobode 1945«. Kljub mnogim opozorilom volivcem, naj ne zapravijo tega, kar je bilo pridobljeno od marca 2020 do aprila 2022, se je zgodilo prav to: v manj kot letu dni po volitvah je zgodba o uspehu ob okrevanju (svetovnega) gospodarstva po epidemiji covida-19 le še bled spomin, Slovenija pa postaja nekakšna evropska Venezuela, ki jo vodi nenačelna koalicija tranzicijskih tajkunov in skrajnih levičarjev, ki se sklicujejo na izročila Čebin.

Intervju: dr. Dimitrij Rupel in dr. Ryszard Legutko

»Gre za poskus izbrisa osamosvojitve in samostojne državnosti, ki je seveda edini resni izbris, ki se je kdaj zgodil v Sloveniji!« je v intervjuju za Demokracijo poudaril dr. Dimitrij Rupel, nekdanji predsednik Slovenske demokratične zveze ter zunanji minister osamosvojitvene vlade. V intervjuju je tako izrazil ogorčenje zaradi abortiranja komaj ustanovljenega Muzeja slovenske osamosvojitve. Komentiral je tudi aktualno dogajanje v Ukrajini in Rusiji: »Razpad Sovjetske zveze vsebuje marsikatero podobnost z razpadom Jugoslavije. Tako kot je imel Putin Sovjetsko zvezo za veliko Rusijo, je imel Milošević Jugoslavijo za veliko Srbijo.«  Poljski akademik dr. Ryszard Legutko pa je filozof, avtor in politik, ki je postal kot nasprotnik komunizma dejaven še za časa železne zavese, kasneje pa je začel opažati vse večje podobnosti med komunizmom in liberalno demokracijo. V intervjuju je povedal kar nekaj ostrih kritik na račun Evropske unije, ki po njegovo postaja vse bolj despotska.

Kmetje v Ljubljani protestirali zaradi uničevalne politike Golobove vlade

Na protestu je več tisoč kmetov z več kot 1500 delovnimi stroji vladi sporočilo, da imajo dovolj njene ignorance in da želijo, da odpravi omejitve, ki jih načrtuje pri kmetovanju. Evropski poslanec Milan Zver je ob tem zapisal: »Ne le največji kmečki punt doslej, ampak tudi vsebinsko najbolje artikuliran sploh. Kakšen intelektualni potencial je v slovenskih kmetih! Zato so nevarni režimu. Ne dajte se! Dovolj je.« Kmetje so zahteve do vlade zbrali v več točkah. Med njimi so, naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, da se zmanjša območje Nature 2000, da se kmetov ne obremenjuje z novimi davki, da so ukrepi jasni in administrativno nezahtevni, da se neposredna plačila uskladijo z inflacijo, da se zmanjša populacija zveri in divjadi, da se uredi zaščita najboljših kmetijskih zemljišč in zavrnejo uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev.

Gospodarska klima zaradi delovanja vlade vse slabša

Zaupanje gospodarstva v vlado pod vodstvom Roberta Goloba in njegove domnevne ukrepe je domala nično. Gospodarstvo zaskrbljeno nad upadanjem proizvodnje in naročil. V Nemčiji je stanje povsem drugačno. V Sloveniji se nadaljuje negativen trend pri gospodarski klimi. Na letni ravni je to razpoloženje manjše že za 6,9 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada RS. Skrb zbujajoče je, da se razpoloženje v gospodarstvu slabša že več mesecev. Gospodarstvo skrbita padanje proizvodnje in naročil, davčni primež pa se z Golobovo vlado spet povečuje. Povsem drugače glede gospodarske klime pa je v Nemčiji. Podatki münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo namreč kažejo, da se razpoloženje v nemškem gospodarstvu iz meseca v mesec izboljšuje. Tako je že vse letošnje leto, aprilsko rast indeksa pa inštitut pripisuje predvsem pričakovanjem podjetij. Nemška podjetja so torej v nasprotju s slovenskimi optimistična glede pričakovanj.

Spominjamo se: Partizanski umori žensk leta 1942

Ves čas po vojni so nas komunisti, po letu 1990 in vse do danes pa njihovi politični nasledniki prepričevali, da so partizani med drugo svetovno bojevali pravični narodnoosvobodilni boj. Na eni strani so bili pravičniki, na drugi pa negativci, proti katerim so se bojevali, okupator naše dežele in domači sodelavci z njim (kolaboranti in izdajalci). Ko smo po demokratizaciji, po letu 1990, razkrivali komunistične zločine, so govorili, da so te počeli le nekateri, morda nekateri komunisti, večina pa da se je pridružila partizanom z domoljubnimi nameni. Toda eno so ideali in logičnost glede upiranja okupatorju, nekaj povsem drugega pa to, kar so komunisti med vojno v resnici počeli. V celoti so zasledovali politični prevrat, komunistično revolucijo, pri tem so jim šle nadvse na roko razmere, do katerih je prišlo z okupacijo dežele, ko je okupator ukinil domačo oblast in vzpostavil svojo, ki je zasledovala le njegov vojaški interes.

V novi številki Demokracije objavljamo analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Bogdan Sajovic, Gašper Blažič, Stane Granda, Vinko Gorenak, Andrej Aplenc, Jože Dežman in Andreja Valič Zver.

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine