Piše: Blagovest.si
Čeprav je Cerkev v svoj koledar na prvi maj uvrstila praznik sv. Jožefa delavca, velja spomniti na nekatera dejstva glede velikih prvomajskih praznovanj s kresovanj.
Najprej o tem, zakaj sploh prvi maj. Gre za mednarodni praznik delavstva, ki ga praznujejo v večini držav (z izjemo ZDA), in spomin na demonstracije v ameriškem Chicagu leta 1886, ki so bolj znane kot Haymarketski izgredi. Sindikati so zahtevali 8-urni delavnik (ta se je uveljavil šele kasneje), v spomin na ta dogodek so prvi maj kot praznik dela prvi začeli praznovati v socialistični Sovjetski zvezi in idejo širiti po svetu, v lanski prvomajski številki Demokracije piše Jože Biščak.
“Skozi desetletja so ustvarili mit, da so sindikati, ki so imeli zaledje v socialističnih delavskih strankah, ideološko pa so se napajali pri Karlu Marxu (ironično je, da ta človek nikoli v življenju ni delal in je živel na račun družine Engels, tudi umrl je zaradi preobjedenosti), pred 130 leti dosegli največjo zmago v zgodovini. Če takrat ne bi bilo sindikatov, tako so nas učili in nas še vedno prepričujejo, bi še danes delali 10 ali 12 ur vsak dan, ves teden, vse leto. To je seveda nesmisel. Takratni dogodki nimajo nič opraviti z 8-urnim delovnim časom, formulo 8-8-8 (osem ur dela, osem ur prostega časa in 8 ur počitka) je uveljavil kapitalizem (dogovor med delodajalcem in delojemalcem), in to brez posredovanja tretjega (sindikatov),” je še zapisal v članku. Ob tem dodaja, da prvi maj v ZDA, kjer se je vse skupaj začelo, sploh ni praznik. No, pri nas ga praznujemo kar dva dni, očitno z namenom “zdravljenja mačka” po prekrokanih nočeh.
Seveda pa ima prvomajsko praznovanje tudi okultno ozadje …
Več TUKAJ.