-2.9 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

(V ŽIVO) Interpelacija zoper delo vlade Roberta Goloba v luči zavajanja, laži in hvalisanja s tujim delom s strani koalicije

Piše: Ana Horvat (Nova24tv.si)

V Državnem zboru RSA se odvija predvidoma 14-urna interpelacija zoper vlado Roberta Goloba. Največja opozicijska stranka SDS jo je vložila marca, povod zanjo pa so bili ukinitev samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve, ukinitev Urada vlade za demografijo in drugih ravnanj, ki so po njihovem v nasprotju z ustavo. Prvak opozicijske SDS Janez Janša je že na začetku marca pojasnil, da je interpelacija namenjena razpravi v DZ “o spornih potezah te vlade, ki zajedajo same temelje Slovenije” in je predvsem poskus klica k razumu.

“Ko je vlada, ki sedi za mano prisegala v juniju lanskega leta je obljubila vse mogoče”, je med drugim med interpelacijo povedal Janez Janša, ki je naštel vrsto razlogov za današnjo interpelacijo. Vse razloge je jasno argumentiral na podlagi dejstev in zaključil, da vlada deluje že od vsega začetka deluje paradoksalno. Janša je naštel dejstva, medtem, ko je predsednik vlade Robert Golob, ko je dobil besedo, pričel z večkrat slišanimi in edinim očitki, češ, da gre za napad na civilno družbo. Slednje je Slovenska javnost slišala že neštetokrat, to pa je tudi edina stvar, ki jo ima aktualna vlada za povedati v svoj zagovor za neizpolnjevanje svojih obljub.

“V zgodovini vsakega državotvornega naroda obstaja točno določen čas, ki je omogočil, da je nek narod postal suveren sam svoj gospodar na svoji zemlji. Takšen čas običajno povsod po svetu veže nase pozitiven odnos državljanov oziroma pripadnikov naroda. Takšen čas predstavlja vrednostno središče naroda, za nas Slovence in državljane RS je to čas osamosvajanja”, je uvodoma povedal Janez Janša, ki je dodal, da je v središču procesov nastanka sistem temeljnih vrednot naroda. Citiral je zapis dr. Petra Jambreka, ki je med drugim dejal, da so “Karantanija, knez Kocelj, kmečki punt, tabori in Maister, upor proti okupatorju in upor proti totalitarnemu komunizmu so Slovenskemu narodu oblikovali samovpitnost”.

Janša je poudaril, da politika tudi prej ni bila enotna, bil pa je narod in to je ključno, “del politike ki je bil takrat proti je tudi kasneje skušal to obdobje zmanjševati, pomanjševati in danes še vedno poskuša zbijati zavest Slovencev. Namesto tega svetega časa, ki nas je združil, pa poveličuje čas, ki nas je razdvojil”, je dejal Janša in dodal, da je “Slovenija danes v globoki krizi vrednot, ki je najnevarnejša in generira mnoge druge”.

Vlada je bila ob začetku nastopa na oblast polna visokoletečih obljub
“Ko je vlada, ki sedi za mano prisegala v juniju lanskega leta je obljubila vse mogoče”, je nadaljeval Janša in opomnil na prisego svoje vlade marca 2020, ko so še isti dan po razglasitvi epidemije že začeli pripravljati protikoronske pakete, ki bi obdržali gospodarstvo in življenje ljudi v kriznem času. “Ko je prisegla vlada Roberta Goloba, se je najprej lotika ukinjanja Urada za demografijo, Muzeja Slovenske osamosvojitve in sprejemanje zakona, ki ga je pripravila t.i. levičarska civilna družba, s katerim se je odpravilo vrsto protibirokratskih ukrepov iz našega mandata”, je pojasnil Janša.

Janša je opomnil na osem reform, ki jih je aktualna vlada obljubila, danes pa imamo le časovnice, nekatere niso bile niti začete. Sprva je omenil zdravstveno reformo, pri čemer je v zdrastvu aktualna vlada neumudoma ukinila Urad za referenčne cene, ki je bil ustanovljen z namenom preprečevanja korupcije, “vlada je bila tukaj izjemno učinkovita”, je dodal. Neizpolnjena je bila tudi obljuba o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, ki ga je vlada podržavila in ne ukinila, “prej je bilo to prostovoljno, zdaj je obvezno“. Ob tem je spomnil na dejstvo, da se najbogatejše mesto sooča z največjo zdravstveno krizo, “torej denar ni razlog”.

Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri so obravnavali interpelacijo o delu in odgovornosti vlade.
Predsednik SDS Janez Jansa, v ozadju predsednik vlade Robert Golob.

Da se bo življenje ljudi izboljšalo, da se bodo zagotovili enaki pogoji za vse in razvoj po celotni državi, so bile obljube Golobove vlade, “namesto tega pa smo dočakali klasične centralistične popadke v okviru večine levih vlad, centralizacija, celo predlog za ukinjanje Upravnih enot oziroma njihovo združevanje, ukinjanje izpostav FURS-a, poštnih izpostav, ukinjanje projektov, ki so predvsem s pomočjo EU fondov omogočali hitrejši razvoj celotne države, skratka nek proces, ki je šel v pravo nasprotje decentralizacije”, je pojasnil.

Janša: Naštejte mi pet projektov NVO nacionalnega pomena, potem, ko so dobile na desetine milijonov davkoplačevalskega denarja
Kar se tiče njihove obljube o povečanju evropskih investicij, je bilo prav tako slišati veliko “visokoletečnih besed”, danes pa je Slovenija iz ospredja v uspešnosti črpanja sredstev padla na začelje, “iz razvojnih programov se brišejo trdi projekti, ki dejansko ljudem zagotavljajo boljšo kvaliteto življenja, namesto tega pa se v vse pore sili investiranje evropskih sredstev v mehke projekte, beri predvsem financiranje nevladnih organizacij, za katere noben v državi ne ve, kaj dobrega so v zadnjih desetletjih za državo ali ljudi naredile. Če me hoče kdo postaviti na laž, prosim kogarkoli iz vlade ali koalicije naj mi našteje pet projektov, ki so jih levičarske NVO naredile v dobro ljudi v zadnjih desetih letih, samo pet takšnih, ki ste si jih zapomnili, medtem, ko so dobile na desetine milijonov davkoplačevalskega denarja, to vprašanje bom ponavljal do konca razprave”, je odločno povedal Janez Janša.
Vladi očitajo očitke občin, katerim je vlada ukinila že odobrene investiicije za izboljšanje kakovosti življenja. “Ukinjajo se investicije ob primežu 10- odstotne inflacije, dvigu povprečnine, ki je bil bistveno manjši , zajeda obvezno dejavnost ali pa pobvezno financiranje s strani lokalne samouprave, kar dodatno zajeda investicijska sredstva in številni projekti, ki so si jih ljudje obetali so se ustavili”, je pojasnil in dodal, da je bilo v zadnjem letu sprejetih kar nekaj ukrepov in uredb, ki so pripomogle k zatiranju Slovenskega kmeta, pri čemer je izpiostavil famozni Zakon o zaščiti živali, ki spominja na “vzpostavljanje socialistične aktivistične milice za nadzor kulakov”.

Vlada od začetka deluje paradoksalno
Spomnil je na obljubo aktualne vlade, ki jo je Sloveniji dala ob nastopu na oblast in sicer, da bo življenje ljudi boljše, da bodo oni vladali vsem in le nekaterim, kot so to očitali Janševi vladi, pa vendar je situacija danes povsem drugačna. Janša je dejal, da “ne mine mesec, zdaj niti teden, da vlada ne bi delovala paradoksalno”. Pri tem je omenil na brisanje kazni protestnikom, petkovim kolesarjem in nevladnikom, ki svojih protestov niso prijavili. Ne le to, celo sprejemanje omenjenih v vladni kabinet, medtem, ko danes za protestnike, ki jih je precej več in proteste organizirajo v skladu z zakonom, vlada nima posluha.

 

Vlada je obljubila, da bodo zanje pred zakonom vsem enaki, vendar je po besedah Janše ljubljanski župan Zoran Jankovič in primer gradnje kanala C0 primer, da temu ni tako. Spomnil je, da je Janković večkrat zatrdil, da gradnje kanala C0 ne bo ustavil, ne glede na to, da za to nima zakonske podlage in ostale potrebne dokumentacije. “Kanal C0, je financiran tudi z evropskimi sredstvi, kaj je zdaj delegirani tožilci evropskega tožilstva delajo na tem primeru? Ker so tako neodvisni in tako sposobni, taka bitka je bila, da se jih imenuje? Ste kaj naredili?”, je dejal Janša in dodal, da je šlo ponovno visoko leteče besede, kot je enako označil vse vladne cilje, ki so si jih zadali, izpolnili pa nič ali pa povsem v nasprotju s tem, kar so obljubili.

Janša je v nadaljevanju spomnil na očitke njegovi vladi o kadrovskih čistkah, “kot vrh “čistk” je bilo predstavljeno, da Robertu Golobu ni bil podeljen nov mandat na čelu državnega podjetja, kot je sam dejal, to ni desničarska politika, to je fašizem, no pa je nastopil nov mandat, kjer Golob vodi vlado, takoj je bil predložen Zakon o RTV, kjer se članom programskega sveta med mandatom ukine mandat, kaj je to? Če bi uporabil njegov besednjak bi dejal: “Kaj je to, to ni levičarska politika, to je fašizem”, je povedal Janša in dodal, da so na Ustavnem sodišču sicer prišli do tega, da gre za kršenje ustave, vendar je tukaj novi predložen zakon o Zavodih, ki omogoča sistemsko ukinjanje mandatov sredi poteka mandata ne glede na razloge, v javnih zavodih.

 

Golob zavaja z lažmi
Predsednik vlade Robert Golob je interpelacijo, ki jo je zoper delo vlade vložila SDS, v današnjem odgovoru na seji DZ označil za priložnost, da bodo lahko predstavili resnico o delu vlade. Kot smo že večkrat videli, je Golob s prstom poskušal ponovno pokazati na vlado Janeza Janše,  čeprav so bili vsi argumenti Janše na mestu. Golob je kot prioriteto izpostavil zdravstvom, pa vendar po enem letu nobenih rezultatov v zdravstvi še ni bilo videti, videti pa je bilo vrsto nepotrebnih ukrepov in prisilnega posvajanja medijev in ostalih predlogov, v korist izključno vlade in ne ljudi. Očitno si Golob ni niti prebral interpelacije, ker je očitno navajal dejstva, ki ne držijo. Med drugim je Golob trdil, da je “inflacija Sloveniji najnižja med sosednjimi državami. Na Madžarskem je 25 odstotkov, v Sloveniji je pod 10 odstotkov”, kar pa ne drži – Slovenija ima 10,5 odstotno inflacijo, Avstrija 9,2 odstotno, Italija 7,6 odstotno in Hrvaška 10,7 odstotno in Madžarska 25 odstotno, po podatkih Trading Economics.

Foto: Trading Economics

Nadaljevala je zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je poudarila, da so v SD ponosni, da delajo “dobro in da kljub težkim razmeram vztrajajo pri premagovanju ovir in kljub kakšni napaki, česar nikoli niso zanikali, napredujejo“. Kljub temu, da je obljubljala približevanje jedrni Evropi, je zdaj to utonilo v pozabo, povedala, je, da Slovenija odpira vrata v svet, s tem ko obiskuje Afriške države. “Parlament je namenjen javni rabi uma”, je bila začetna trditev ministra Luke Mesca, ki je dejal, da se o tem ne pogovarjajo, interpelacijo je označil za “zlorabo uma”, in to kljub temu, da je še vsak koalicijski vrh, ki ga je aktualna vlada imela in vsako zasedanje bi povsem nesmiselen, glede na to, da so vsi napovedani ukrepi obviseli v zraku in se zaustavili na “časovnici”.

Janša: zelo udobno se je usesti na polno vrečo
“Predsednik vlade trdi, da je interpelacija vezana na obračun s civilno družbo. Ampak civilna družba je marsikaj, ne samo tisto, kar kolesari in je bogato financirano. 
Velik del civilne družbe izraža nezadovoljstvo tudi s to vlado”, je na Golobove očitke odgovoril Janša, ki je dodal, da premier ni znal našteti niti enega projekta nevladnih organizacij, ki bi bili nacionalnega pomena. Janša v nadaljevanju izpostavil, da je Golob navajan dobre rezultate, ki pa po njegovem mnenju niso rezultati zdajšnje vlade, “zelo udobno se je usesti na polno vrečo“, je dejal Janša.

Aktualna vlada popolnoma brez sramu
Hvalisanje o uspehih in prisvajanje le teh na račun prejšnje, Janševe vlade in govoričenje o napredku, ki ga ni pa ni bila edina ponižujoča zadeva na današnji interpelaciji s strani aktualne vlade. Naslednji stavek poslanca Svobode Boruta Sajovica in posmeh predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič je dokaz, kako malo jim je zares mar. “Danes govorimo o interpelaciji, katere izhodišče je bil Muzej in demografija, po povedanem s strani predlagatelja, je ta interpelacija končala kje? V kanalizaciji in to je dobro. Kanalizacije povsod, tudi v Ljubljani, pomenijo napredek, čistejše okolje in v tem sistemu se slabo prečisti od dobrega”, je sarkastično dejal Sajovic.

 

Ukinitev Urada za demografijo in ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve
SDS Golobovi vladi očita ukinitev Urada RS za demografijo, ki je nastal v času Janševe vlade. Njegov namen je bil reševati demografski problem, ki se iz leta v leto veča, naslavljal bi ključne izzive visoke starosti prebivalstva in nizke rodnosti v Sloveniji. Vlada Roberta Goloba je urad ukinila, zaposlene prenesla na Urad za migracije, sredstva pa z rebalansom proračuna večinsko prenesla na Urad za oskrbo in integracijo migrantov. Bistveni del interpelacije in tudi glavni povod je očitek zaradi ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve, ki je bil ustanovljen zato, da ovekoveči kulturno dediščino, predsem njeno pot osamosvojitve in nastanka neodvisne Republike Slovenije kot središča narodne zavednosti. V SDS so prepričani, da je ukinitev muzeja ustavno sporna iz vidika ohranjanja kulturne dediščine, hkrati pa, da ukinitev krši zakona o varstvu kulturne dediščine.

Muzej novejše zgodovine in Muzej slovenske osamosvojitve (Foto: Flickr, Domjisch/ STA)

Prazne obljube volivcem in načrtno uničevanje temeljnih vrednot
Janša je med razlogi za interpelacijo v preteklosti izpostavil predvsem prazne obljube Golobove vlade, za katere meni, da so bile zavajujoče, saj so mnogi obljubljeni roki že potekli, predvsem je tukaj izpostavil obljube SD o 30- dnevnem roku čakanja na specialista kot tudi zagotovitev osebnega zdravnika neopredeljenim bolnikom, spopad s korupcijo in predstavitev načrta za vzpostavitev novega zdravstvenega sistema. Vse te prazne obljube pa so bile le del njihove dejanske nezainteresiranosti, da sistem izboljšajo – nasprotno, načrtno želijo rušiti. Sodeč po delih Golobove vlade, za katero se zdi, da namerno in načrtno ruši temelje ne le slovenstva, ampak tudi osnovnih vrednot, je naslednji očitek SDS na mestu. Vladi očitajo kulturni marksizem kot duhovno in politično vodilo, s katerim želi načrtno razgraditi temelje zahodne civilizacije prek razgraditve naroda, družine, zasebne lastnine in svobodnega podjetništva.

Sum pranja denarja in politični pritiski na policijo
Našteto pa ni vse, končno bo moč imeti tudi konkretno razpravo o domnevno spornih Golobovih balkanskih poslih, o katerih ne molči le Golob, ampak tudi osrednji mediji. Golob trdi, da gre za izmišljotine, vendar zajetna nakazila iz balkanske podružnice Gen-I podjetjema zdajšnjega kosovskega veleposlanika Martina Berishaja, ki je kmalu po prejemu dvignil večino gotovine, vzbujajo sume pranja denarja.

Poslanec SDS Žan Mahnič in predsednik vlade Robert Golob (Foto: STA/zajem zaslona RTVS)

Del interpelacijske razprave bo zajemala tudi tema kadrovskih čistk in političnih pritiskov, o katerih je prva spregovorila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je morala zaradi tega oditi. Politični pritisk je nedopusten, prav tako očitno nameščanje drugih, “svojih”. “Odstop Bobnarjeve je pokazal na globok prepad med besedami in dejanji predsednika vlade ter ponovno potrdil popolno podrejenost večine medijev oziroma novinarjev tej vladi,” so zapisali. Tema razprave bo tudi predlog zakona, ki omogoča Gen-I, da se polasti 400 milijonov davkoplačevalskih evrov, vključena pa bo še vrsta drugih napak ali napačnih odločitev, kot je denimo politika odprtih meja in napačno davčna politika.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine