Piše: Gal Kovač (Nova24tv)
Mandatno-volilna komisija bo Državnemu zboru predlagala, da se generalnega tožilca Drago Šketa znova imenuje na funkcijo, ki jo zaseda. Na skupni seji MVK in odbora za pravosodje je prejel 10 glasov za in 5 glasov proti. Poslanci in opozicijska SDS so imeli na tožilčev račun obilico očitkov. Med drugim so mu očitali selektivno delo tožilstva, sodelovanje z Rusko federacijo, izpostavili so tudi resno pomanjkljivost sistema – Šketa je bil namreč edini kandidat za pozicijo.
“Vidimo očitno selektivno delo državnega tožilstva. C0 se gradi brez gradbenega dovoljenja, vršilo se je nasilje nad lastniki zemljišč. Imamo tudi razvpit primer Gen-i itd. Je državno tožilstvo zaznalo, da bi bilo potrebo tu reagirati, sprožiti kak postopek?” je na seji Šketo vprašal poslanec Jože Tanko.
Posebno resen je bil očitek, ki ga je zoper generalnega državnega tožilca usmeril poslanec SDS Dejan Kaloh, ki je spomnil, da je januarja lani Šketa tik pred začetkom vojne odpotoval v Moskvo. V Moskvi je z ruskim generalnim tožilcem podpisal program sodelovanja za leti 2022/23. Šketa je odgovoril, da so na tožilstvu storili to, kar jim je velevala situacija, ter da je bila njegova pot v Moskvo ob 300-letnici ruskega tožilstva izrecno strokovne narave, sporazum o sodelovanju pa da je bil preklican.
Tožilca Drago Šketa in Igor Krasnov (Vir: Vrhovno državno tožilstvo)
Šketo je v Moskvi sprejel generalni državni tožilec Ruske federacije Igor Krasnov, s katerim sta podpisala program sodelovanja med tožilstvoma. Krasnov je bil sicer že leta 2021 na spisku oseb, za katere po odločitvi Sveta EU “zaradi hudih kršitev in zlorab človekovih pravic veljajo omejevalni ukrepi,” poroča Spletni časopis.
Veliko očitkov je letelo tudi na izrazito pristransko interpretacijo pravice. Kot je povedala poslanka SDS Alenka Jeraj, ravno v tem trenutku teče postopek proti Ludviku Tomšiču, ki je na protestih proti vladi Janeza Janše kričal, da je treba Janšo ubiti. Ludvik Tomšič je sicer nato s prstom pokazal na Niko Kovač, ki jo je obtožil, da je bila organizatorka protestov. Več o tem lahko preberete TUKAJ. Poslanka je postopanje oblasti primerjala s primerom, ko se je grozilo Borutu Pahorju. Tedaj je skrajnež prejel 11 let zaporne kazni.
Podoben primer selektivne pravice je izpostavil tudi Jože Tanko, ki je dejal: “Na generalnem tožilstvu zavržete 60 % primerov. V primeru Kangler je bilo 22 postopkov, ki so vsi padli. Državni tožilci niso bili sposobni presoditi, da ne bodo šli skozi sodni proces? Je šlo za projekt uničenja človeka pod vašim vodstvom?” Več o kriminalistično-tožilski sramoti lahko preberete TUKAJ.
Milijardno pranje denarja v NLB v tožilski pozabi
Poslanka Alenka Jeraj je spomnila še en eklatanten primer kriminala, kjer je tožilstvo popolnoma odpovedalo. Gre za primer pranja denarja v NLB, sloviti primer “Farrokh” oz. kot ga je označil strokovnjak Rado Pezdir “največji finančni škandal” v zgodovini države. “Slovenija je oprala milijardo iranskega denarja iz države, ki je bila pod embargom. Tožilstvo je zadeve glede pranja denarja zavrglo. Preganja se samo kurje tatove, ne pa tam, kjer bi morali opraviti resno preiskavo. Se vam zdi to ok?” je vprašala Alenka Jeraj.
Med bolj aktualnimi zadevami pa trenutno ponovno spremljamo tožilsko apatijo do primera GEN-I. V preteklih mesecih so bile v javnosti razkrite številne sumljive poslovne prakse, ki jih je nekdanji vodja kriminalistov označil kot kriminal. Več o tem lahko preberete TUKAJ.
