Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 28,1-10): Po soboti, ko se je svital prvi dan tedna, sta prišli Marija Magdalena in druga Marija pogledat grob. In glej, nastal je močan potres, kajti Gospodov angel je prišel iz nebes. Pristopil je in odválil kamen ter sédel nanj. Videti je bil kakor blisk in njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg. Od strahu pred njim so stražarji vztrepetali in bili kakor mrtvi. Angel pa je nagovóril ženi: »Ne bojta se! Vem, da iščeta Jezusa, križanega. Ni ga tukaj. Vstal je, kakor je rekel! Stopíta sèm in poglejta kraj, kamor so ga položili. Hitro pojdita in povejta njegovim učencem: ›Vstal je od mrtvih! Pred vami pojde v Galilejo, tam ga boste videli.‹ Glejta, povedal sem vama.« Hitro sta zapustili grob in s strahom ter velikim veseljem stekli sporočit njegovim učencem. In glej, naproti jima je prišel Jezus in rekel: »Pozdravljeni!« Ónidve sta pristopili, mu objeli noge in se mu poklonili. Tedaj jima je Jezus rekel: »Ne bojta se! Pojdita in sporočita mojim bratom, naj gredo v Galilejo; tam me bodo videli.«
Velika sobota je za Jezusa morda to, kar je bila za Jude vsaka sobota: dan počitka. Tista sobota je bila tudi judovska velika noč. Mi morda ta dan doživljamo v pripravah na največji krščanski praznik, tudi z blagoslovi jedil. Na veliko soboto tečejo še zadnje ure postnega časa. Ko zvečer vstopamo v nočne ure, se bodo znova oglasili zvonovi, skozi Božjo besedo stare zaveze pa vstopamo v korenine našega odrešenja.
Več TUKAJ.