Piše: Ekvilib Inštitut
Ekvilib Inštitut je v letošnjem letu ponovno opravil analizo transparentnosti nevladnih organizacij v Sloveniji. V njej je preučeval dostopnost do informacij, ki so prepoznane kot pomembne za tvorjenje bolj odprte, odgovorne družbe. Transparentnost in družbena odgovornost sta pomembna tudi v povezavi s civilno družbo oz. nevladnimi organizacijami, predvsem v luči EU zakonodaje, ki v zadnjih letih na nivoju EU uvaja v prakso in zakonodajo pomembne spremembe glede poročanja o nefinančnih kazalnikih ter transparentnosti organizacij.
Glede na to, da nevladne organizacije stremijo k pravičnejši, odprti in zaupanja vredni družbi, tudi z lastnim notranjim delovanjem predstavljajo vzor možnega v družbi. Pod to kategorijo pa spadajo tako družbena odgovornost kot transparentnost finančnih informacij in informacij nefinančne narave (odnos do zaposlenih, do širše družbe,…).
V raziskavo smo v letu 2023 vključili vzorec sedemindvajsetih nevladnih organizacij različnih pravno organiziranih oblik: 13 društev (48%), 11 zasebnih zavodov (41%), dve ustanovi (7%) in eno interesno združenje (4%). Proučevali smo naslednja področja: finančna transparentnost, informacije o zaposlenih, vpliv na okolje, informacije o širši družbi, upravljanje organizacije in delovanje organizacije.
Raziskava kaže, da se stanje na področju transparentnega delovanja nevladnih organizacij v Sloveniji izboljšuje – delež razkritij se je v primerjavi z letom 2014 povečal na vseh področjih, ki so bila predmet te raziskave. To je dober znak, saj to pomeni, da vedno več organizacij prepoznava vrednote odprtosti, jasnosti do ostalih deležnikov in javnosti kot enega izmed dejavnikov krepljenja zaupanja v družbi. Civilna družba kot zagovornica boljše družbe naj bi namreč stremela k temu, da je družbi, ki jo želi izboljšati, tudi vzor.
Seveda pa je vedno prostor za izboljšave. Predvsem kar se tiče poročanja o nefinančnih kazalnikih spodbujamo organizacije civilne družbe, da začno objavljati trajnostna poročila (ki bodo obvezna za vsa velika podjetja v EU od leta 2025), čeprav temu ne bodo zavezne, bodo pa lahko bolj kredibilno spremljale delovanje tako podjetij kot javnega sektorja.
Prav tako s tem poročilom spodbujamo najbolj javno izpostavljene organizacije civilne družbe, da posvetijo čim več pozornosti transparentnosti poročanja o sebi, ker bodo s tem zagotavljale večjo kredibilnost svojem delovanju.
Celotna analiza je dostopna tukaj.
Priloga: seznam organizacij, ki smo jih vključili v raziskavo
