Piše: Sara Bertoncelj (Nova24TV.si)
Pravnik Blaž Babič je že na Twitterju zapisal, da Nova Slovenija sodeluje v naslednjem ustavnem državnem udaru. Ustavne spremembe, ki bodo utrdile hegemonijo pravosodja, namreč podpira tudi NSi. “Tu dragi Janez, pa še drugi dragi Janez iz NSi, bi svetoval previdnost. Ne gre za malostrankarsko, ampak za tektonsko zadevo. Tu vas lahko vrže na napačno stran ali pa celo povsem izbriše zgodovina. Malo razmislite,” je komentiral mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik, ki celo meni, da gre za rušenje demokracije. Svoje mnenje so podali tudi sodnik Jan Zobec, nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić in nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič.
Včeraj smo poročali, da so člani ustavne komisije DZ z 11 glasovi za in 5 proti prižgali zeleno luč za začetek postopka ustavnih sprememb, s katerimi koalicija predlaga prenos pristojnosti imenovanja sodnikov na predlog Sodnega sveta z DZ na predsednika republike. Ustavne spremembe, ki bodo utrdile hegemonijo pravosodja, podpira tudi Nova Slovenija. Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je na seji Ustavne komisije dejal, da želijo v sestavi sodnega sveta zagotoviti ravnovesje, za povečanje kakovosti sodne veje oblasti pa bi za sodnike uvedli poskusni mandat za dobo pet let. Strokovna skupina bo predvidoma do konca aprila pripravila mnenje o osnutku ustavnega zakona.
Specifično glede izbire sodnikov je politični pravnik Blaž Babič opozoril, da načelo pravne in demokratične države nalaga, da se tri veje oblasti med seboj nadzorujejo, gre torej za sistem zavor in ravnovesij. Sodna oblast bi bila sedaj rada samostojna, vendar pa je treba opozoriti, da hkrati sodna veja oblasti – glede na to, kdo sedi v večini volilnih komisij (na tem mestu lahko omenimo zdaj že pokojnega vrhovnega sodnika Antona Gašperja Frantarja) – neposredno vpliva na potek volitev. “Sodna veja dobesedno pomaga izvoliti zakonodajno, hkrati pa argumentirajo, da se zakonodajna ne sme dotikati sodne. S tem tako pade eno od orodij zavor in ravnovesij,” je ocenil Babič in dodal, da skušajo vse spraviti pod svojo kapo.
Leta 2012 oziroma 2013 so bile ustavne spremembe vezane na 90. člen, ko se je deformiral referendum. V 90. členu je deset vrst zakonov, ki niso podrejeni referendumu – kar je Babič bolj podrobno razdelal v svojem blogu – sedaj bi radi dodali še enega, torej zakon o vladi. Poanta je ta, da je bila že takrat javna debata omejena na tri ure, ni se poslušalo nobenih argumentov, čeprav so bili predstavljeni. “Če ima v Sloveniji oblast ljudstvo, me zanima kako to, da ljudstvo ki ima formalno oblast, ne more sodelovati pri oblikovanju ustave,” je komentiral Babič, ki je kritičen do tega, da se tovrstne odločitve sprejema v zaprtih krogih “ustavnih strokovnjakov”, ki prikrivajo političnost odločitev z izgovori na stroko. Ravno to je včeraj počel tudi ustavni pravnik Igor Kavčič, ko je na javni televiziji trdil, da to ni politično. Po Babičevih besedah gre v osnovi gre za nerazumevanje, kaj sploh je politika. Spomnimo, polis je mesto in vse, kar se dogaja vezano ne mesto, na polis, na skupnost, je politika. “Vsaka sprememba v skupnosti, še posebej na višjih ustavnih ravneh, je politična odločitev. Ne morejo se izgovarjati, da gre zgolj za strokovno odločitev,” je poudaril Babič.
Babič je že na Twitterju zapisal, da Nova Slovenija sodeluje v naslednjem ustavnem državnem udaru. Ustavne spremembe, ki bodo utrdile hegemonijo pravosodja, namreč podpira tudi Nova Slovenija. “Janez Pogorelec, ki je v službi vlade za zakonodajo je že s tega vidika nekako kontaminiran – dela v interesu vlade,” je mnenja Babič, ki je še enkrat ponovil, da dotične spremembe niso dovolj široko in jasno predstavljene – Rosvita Pesek se je včeraj pogovorila s Kavčičem in to je očitno edino strokovno mnenje, do katerega javnost lahko pride. “Ni pa nobene refleksije, čeprav naj bi veljalo načelo, da se ustava spreminja s tresočo roko,” je opozoril pravnik. Javnost je bila v preteklosti že enkrat povožena in tudi sedaj kaže, da to ni oblast ljudstva: kršen je 3. člen ustave, ki med drugim pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, pa tudi 44. člen, ki navaja, da ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.
Zobec: Obstoječi sistem izvolitve sodnikov je dober
Za mnenje smo prosili tudi aktualnega vrhovnega in nekdanjega ustavnega Jana Zobca, ki meni, da je obstoječi sistem (volitev sodnikov v DZ na predlog sodnega sveta) dober. Najprej zaradi tega, ker daje izvolitev v DZ sodnikom večjo (demokratično) legitimnost, potem zato, ker pomeni postopek izvolitve v DZ še eno kontrolo nad zakonitostjo imenovanja, tretjič, ker je sodniška funkcija preveč pomembna (sodniki odločajo o usodnih vprašanjih za življenja ljudi, oblikujejo tudi t.i. sodniško pravo), da bi jo prepustili le sodnemu svetu, v katerem imajo večino sodniki, še posebej, če upoštevamo fenomen sodnih oligarhij in omrežij nekaterih vplivnih sodnikov, kar je tako rekoč endemično za postsocialistična sodstva, kjer Slovenija zaradi slabo izpeljane tranzicije in majhnosti izrazito izstopa (kot recimo Gruzija ali Slovaška) ter končno, ker je zaradi zaprtosti postopka pred Sodnim svetom še kako dobrodošlo, da se lahko o kandidatih za sodniška mesta javno in odprto razpravlja.
“Prav DZ pa je mesto, kjer se to dogaja vsem na očeh, kot se za demokracijo spodobi,” je ob svojem pojasnilu poudaril Zobec ter nadaljeval, da če ima kdo od poslancev pomisleke zoper katerega od kandidatov, bo to javno povedal, predsednik Sodnega sveta, ki je navzoč na seji DZ, pa bo kandidaturo branil in z argumenti poskušal ovreči pomisleke, ki jih je izrazil kdo od poslancev ali poslanska skupina. Vse to se bo dogajalo javno, ne pa za zaprtimi vrati Sodnega sveta. Če bi se spremenil postopek pred Sodnim svetom, če bi bila zaslišanja kandidatov in seje javne, potem bi bilo morda drugače, morda bi bilo manj klientelizma in kadrovskega trgovanja. “Seveda se pa zavedam, da je volitev sodnikov v DZ problematična zato, ker je DZ pač politično telo in ker bi bil kateri od kandidatov, predlaganih s strani Sodnega sveta lahko zavrnjen tudi brez obrazložitve ali iz političnih razlogov. Vendar bi moral imeti zavrnjeni kandidat takrat na voljo pravno sredstvo,” je še ocenil Zobec.
Radonjiću je nova ureditev ustreznejša
Kar zadeva vprašanje imenovanja sodnikov se zdi nekdanjemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću novi sistem dosti bolj logičen, seveda če govorimo o imenovanju. Predsednik države ima pravico zavrniti imenovanje zgolj iz formalnih razlogov, po Radonjićevih besedah je torej v položaju “angleške kraljice”. Izbiro torej opravi Sodni svet, ki bi naj bil strokovni organ, njegovo odločitev parafira predsednik države, pa je sodnik imenovan. “Vendar je temeljno vprašanje, ali naj država sodnike imenuje, ali jih naj izvoli; razlika med pojmoma je krucialna, kajti izvolitev vključuje vsebinsko preverjanje primernosti,” je izpostavil nekdanji sodnik. Z vidika delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno je po njegovem mnenju primerneje, če politični organi sodnike zgolj imenujejo, strokovni aspekt pa prepustijo kvazisodnemu organu, kar Sodni svet je. “Načeloma je predlagana rešitev zavoljo tega sistemsko ustreznejša,” je še dodal Radonjić.
“Da bi bile ustavne rešitve načelne mora biti družba v precejšnji meri ozaveščena, politično dozorela, s potrebno stopnjo nadzora podtalnih mehanizmov delovanja globoke države, lobističnih struktur, zunanjih neoliberalnih vplivov, koruptivnosti nasploh. Kadar država teh mehanizmov ne poseduje je treba odmisliti analize, izhajajoče iz načelnosti, se premakniti v okvir operativnega. Slovenska levica, ki obvladuje oblast praktično v kontinuiteti, predstavlja v osnovi formaliziran izraz podtalnih tokov, kar vrača družbo iz leta v leto nazaj, v retardirane socialno-ekonomske okvirje. Ni nikakršna skrivnost, da so nekatere gospodarske in javne strukture privilegirane, da tokovi sivih denarnih emisij potekajo nenadzorovano, da je koruptivnost na stičiščih javnega in zasebnega stalnica, da po posameznih regijah državni organi nadzirajo, po kriminalnih strukturah disperzirajo nelegalne substance, da so zlorabe politične moči vodile tudi v fizične likvidacije ekonomskih oponentov. V takšnem stanju stvari mora biti sodstvo pod nadzorom, sestava Sodega sveta v funkciji podtalne države, predsedniki sodišč in sodniki najvišjega položaja neposredno podrejeni oficielnim in podtalnim političnim strukturam, kar je v osnovi isto,” je povedal Radonjić.
Po Radonjićevi oceni je preprečitev vpliva parlamentarne večine na izbiro sodnikov pogojena z možnostjo zmage desnih političnih sil, ki so v določeni meri nevarne globoki državi podrejenemu sodstvu, kar se je izkazalo pod zadnjo vlado Janeza Janše, ki ni dovolila imenovanja neprimernih državnih tožilcev v evropske organe, ki je preprečila izvolitev nekaterih vrhovnih sodnikov, popolnoma neprimernih za opravljanje sodniške funkcije, kaj šele za položaj na vrhu sodniške hierarhije. “Znotraj vlade smo imeli po drugi strani stranko, ki je aktivno zavirala spremembe v pravosodju, poimenovano po nekdanjem predsedniku Sodnega sveta! Narodnostno zavedna vlada, ki bi utegnila zavladati, bi bila s to ustavno spremembo onemogočena vplivati na zakonito delovanje sodstva, ki bo še naprej pod taktirko Sodnega sveta nemoteno kadrovalo po načelih pripadnosti podtalnim strukturam,” je še opozoril nekdanji sodnik.
Če ena oseba imenuje, kdo bo sodil v imenu ljudstva, gre za rušenje demokracije
“To so inteligentni ljudje, ki so očitno sedaj padli v neko past, po mojem mnenju pa bi morali v tem primeru malce popaziti na svoj ugled. Z napačno strateško potezo bi se namreč utegnili pokopati,” je komentiral strokovnjak na področju mednarodnega prava dr. Miha Pogačnik, ki je poudaril, da gre pri takšnemu spreminjanju ustave za tektonsko vprašanje, kjer bi moral obstajati vrhovni konsenz. To prestaviti iz parlamentarne demokracije v predsedniško funkcijo je tvegano početje, ki lahko vodi v marsikaj. Če se vrhovno vejo sodništva imenuje skozi izvršno oblast, pride do problema delitve oblasti in rušenja ravnotežja moči, kar se v resnih državah ne dogaja. “Poleg delitve oblasti, je tu glavni problem ta, da se zruši demokracija,” je še opozoril Pogačnik, ki je pojasnil, da ne more ena oseba imenovati vrhovne instance sodstva. Slednjo mora imenovati demos – tudi sodbe so namreč imenovane v imenu ljudstva. “Demos kot narod je s tem zrušen in tako ni več sodb v imenu ljudstva, v imenu demokracije, lahko je le še sodba v imenu Nataše Pirc Musar,” je še sklenil Pogačnik. Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič pa je spomnil, da v mnogih državah sodnike sicer imenuje predsednik na predlog Sodnega sveta, vendar pa je tam Sodni svet nekaj povsem drugega kot v Sloveniji. “Jaz ne mislim, da je problem pri imenovanju ustavnih pa tudi vrhovnih sodnikov v tem, ali jih imenuje parlament ali predsednik. Pri nas je problem, da je to spolitizirano,” je izpostavil Petrič. Ker gre za kompleksno vprašanje, pa bo zadevo bolj podrobno komentiral, ko se bo pobližje spoznal s predlogi, je še povedal.