Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Odbor za kulturo DZ je bil že v prejšnjem sklicu parlamenta močno orodje takratne leve opozicije za politične obračune z Janševo vlado, takrat še s predsednico Violeto Tomić. Tokratna predsednika Tamara Vonta nadaljuje duhovno delo Tomićeve, ki je izpadla iz parlamenta. Avtoritarno vodi seje, žali, prekinja, kriči in je smešno politično pristranska ter naklonjena provladnim gostom in virom. Zadnji manever odbora za kulturo, namenjen obračunu z “nepravim” vodstvom na RTV Slovenija, je poziv računskemu sodišču, naj izvede revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja Radiotelevizije Slovenija (RTVS).
Zaradi sumov o nepravilnostih, ki se pojavljajo v javnosti, so računskemu sodišču naložili, naj še posebej preveri pravilnost in zakonitost sestave letnega poročila javnega zavoda za leto 2022. Za kaj gre? Gibanje Svoboda si je za politično prioriteto zadalo podreditev javnega zavoda RTV Slovenija, saj se po hodnikih poslanske pisarne šepeta, da je drugi mandat brez popolnega obvladovanja RTV praktično nemogoč. Ustavno sodišče jim je s sledenjem ustavno-pravni praksi prekrižalo načrte, ko je zakon začasno zadržalo, indici iz ustavnega sodišča pa pravijo, da bo tudi končna odločitev v prid razglasitvi zakona za neustavnega.
Gibanje Svoboda je nato začelo z vsemi topovi napadati tako ustavno sodišče kot vodstvo RTV. Ustavno sodišče želijo prisiliti, da čim prej “pravilno” razsodi (tudi z aplikacijo zunanjih pritiskov – npr. obiskom evropske komisarke Vere Jourove), vodstvu pa očitajo različne nepravilnosti, ena od teh naj bi bila tudi očitek, da so priredili računovodske izkaze poslovne uspešnosti za leto 2022. V nos jim namreč gre, da je vodstvo razglasilo, da javni zavod prvič po sedmih letih ne posluje več z izgubo.
Uspešno poslovanje RTV Slovenija pod Grah Whatmoughu
16. februarja na dan razglasitve zadržanja spornega zakona o RTV je namreč v. d. generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough sklical novinarsko konferenco, povod zanjo je bilo sprejeto letno poročilo in zaključni račun javnega zavoda za preteklo leto, kjer je predstavil sadove dobrega dela: “Zelo me veseli, da vam lahko povem, da je rezultat prvič po letu 2015 pozitiven, in sicer v višini 96 tisoč evrov,” je sporočil Grah Whatmough in tudi pojasnil, na kakšen način jim je uspelo, da so končno poslovali s pozitivno ničlo. Spomnil je, da je zavod zadnja leta posloval z veliko izgubo, predlani s skoraj pet milijonsko izgubo, ter pojasnil, da ima zavod zadnji dve leti rekordne poslovne prihodke.
Velik vpliv na poslovanje je imelo po njegovih besedah tudi zmanjšanje stroškov dela. Z aneksoma h kolektivni pogodbi, ki med drugim predvidevata spodbujanje upokojevanja in določata program presežnih delavcev, s katerima je zavod po Whatmoughovih besedah na leto prihranil dobrih pet milijonov evrov.
“Pred leti smo začeli nekoliko temeljiteje izvajati dotedanji zakon, ki govori o tem, da je plačnik prispevka vsak, ki ima napravo za spremljanje naših programov. Razlika je bila predvsem v novih oz. mobilnih napravah,” je pojasnil in dodal, da kasneje ni bilo nobenih drugih sprememb na tem področju, se pa bolj prizadeva za samo pobiranje prispevka.
“Če bi dobili kakršno koli pomoč države, bi namesto o pozitivni ničli lahko govorili o konkretnem dobičku,” je še poudaril in dodal, da bi lahko denar namenili za programe, kar je tudi javno poslanstvo.
Očitki o uporabi spremenjenih računovodskih standardov
Vladni politiki in njihovi pomagači v medijih in civilni družbi so se brž začeli pritoževati, da je razlog za izboljšanje finančnega stanja tehnična sprememba računovodskega standarda, ne pa uspešnost družbe. Gre seveda za jalove izgovore – poslovne rezultate je potrdil tako nadzorni svet kot zunanji revizor; oba brez pripomb. Prihranki pa seveda niso izmišljeni ne glede na poslovni izid – česar nobeno prejšnje vodstvo ni uspelo doseči, je uspelo RTV pod vodstvom Graha Whatmougha – zmanjšali so število zaposlenih, in sicer ne s prisilo, pač pa z vzpodbudami.
Oblastnikom seveda to ni všeč, saj so povsem odvisni od tega, da stanje na RTV predstavljajo kot kaotično in nevzdržno (ter takšno narativo nato pošiljajo v Bruselj Věri Jourovi). Tudi iz tega vidika je treba razumeti zadnji poziv računskemu sodišču za izvedbo revizije. Želijo, da računsko sodišče iz nič pričara nepravilnosti kot pri zloglasnem poročilo o nabavi zdravstvene opreme v času pandemije koronavirusa. Počakajmo, da bomo videli, ali bo računsko sodišče tudi tako kreativno, kot je bilo pod Tomažem Veselom.
