Piše: Gal Kovač (nova24tv.si)
Mednarodni konzorcij medijev je pridobil tajne dokumente, ki razkrivajo načrte Kremlja, da se do leta 2030 polastijo večjih ozemelj v Moldaviji. Vsebina dokumenta razkriva ruske načrte, da imajo odločevalci in družba v Moldaviji negativen odnos do zveze NATO ter da se zagotovi močan vpliv pro-ruskih vplivnostnih skupin v politiki in gospodarstvu.
“Dokument ravna z Moldavijo kot satelit, ki ga Rusija lahko nadzoruje in nanj vpliva z namenom blokiranja zahodnega vpliva,” trdi David Kramer, nekdanji pomočnik ameriške državne sekretarke za demokracijo, človekove pravice in delo.
Glede na navedbe zahodnih obveščevalnih virov, je naslov dokumenta, ki naj bi nastal že leta 2021, “Strateški cilji Ruske federacije v Republiki Moldavija.” Dokument razkriva tudi, da namerava Rusija obdržati nepriznano Pridnestrje, ruski jezik mora imeti status uradnega jezika v državi, ruski mediji pa široko prisotnost.
Vsepovsod proruski in protizahodni elementi
Eden izmed “realističnih desetletnih ciljev” naj bi bilo nasprotovanje poskusom “zunanjih akterjev”, kot je denimo sosednja Romunija in druge države EU ali Združene države Amerike, da bi se “vpletale v notranje zadeve Moldavije, krepile vpliv zveze NATO in šibile ruske pozicije”. Dokument nato razkriva načrte, da bi bila Moldavija bližje CSTO, kolektivni varnostni organizaciji, ki deluje kot nekakšna protiutež zvezi NATO. V CSTO so se zadnje mesece soočali s problemi notranje kohezivnosti, kot lahko preberete TUKAJ. Načrti razkrivajo, da je plan vplesti Moldavijo v Evrazijsko ekonomsko unijo.
Ruska invazija na Ukrajino je sicer izničila večino ruskih kratkoročnih ciljev v državi. Moldavija je namreč na poti do članstva v EU, saj ji je bil kot Ukrajini junija prejšnjega leta podeljen status kandidatke za članstvo v EU. V kolikor sta pred vojno imeli v politiki primat.
Moldavski predsednik vlade Dorin Recean (Vir: epa)
Moldavski premier razkriva
“Vojaško Rusija ne more napredovati,” trdi moldavijski predsednik vlade Dorin Recean, a dodaja, da največje ruske grožnje Moldaviji niso vojaške narave, temveč v obliki gospodarskega in političnega pritiska. “Želijo povečati število ruskih neprofitnih organizacij tukaj, želijo povečati število študentov, želijo si več prisotnosti (ruskega) jezika tukaj. Želijo povečati zmogljivost svojih medijev tukaj,” je dejal.
Ruski cilji po področjih do leta 2022
Na politično in vojaško-varnostnem področju so bili ruski plani odvračati poskuse zmanjšanja prisotnosti ruske vojske v Pridnestrju, prisiliti Moldavijo, da opusti politiko pritiska na Pridnestrje in odpreti konzulat v Comratu, glavnem mestu Moldavijske avtonomne regije Gagavzija.
Na “humanitarnem” področju so bili določeni cilji, da je potrebno zamejiti aktivnosti, ki bi omejevale vpliv ruskih medijev v Moldaviji in ustvariti mrežo nevladnih organizacij, ki promovirajo razvoj rusko-moldavskih odnosov. Zastavljen je bil tudi cilj, da se podpiše sporazum o vzajemnem priznavanju akademskih nazivov.
Na gospodarskem področju je bil zastavljen cilj, da se vzdržuje moldavsko odvisnost od ruskega plina in aktivirati medvladno komisijo za gospodarsko sodelovanje s ciljem povečanja gospodarske izmenjave med državama.
Na politično in vojaško varnostnem področju je bil zastavljen cilj povečanja dosega Rusiji prijaznih političnih projektov in gojenja naklonjenosti do Rusije med političnimi in gospodarskimi elitami v Moldaviji. Povečati opozicijo sodelovanju z zvezo NATO. Zajeziti vpliv Romunije v Moldaviji. Razvijati vojaško in politično sodelovanje, ojačati bilateralne stike na vojaškem področju in področju pravosodja.
Na “humanitarnem” področju je bil cilj zagotoviti vzdržno financiranje in ustrezno pravno in medijsko podporo za proruske nevladne organizacije. Nasprotovati “romunizaciji” Moldavije. Zagotoviti, da se v Moldaviji ohrani izobraževanje v ruskem jeziku.
Na gospodarskem področju so bili zastavljeni cilji povečanja izvoza ruskega blaga in storitev v Moldavijo. Cilj je bil tudi uskladiti sodelovanje med državama na področju oskrbe z energijo, kljub implementaciji tretjega energetskega paketa EU. Prav tako je bil cilj promovirati podjetja iz Pridnestrja in Gagavzije.
Ruski cilji po področjih do leta 2030
Na politično in vojaško varnostnem področju je bil zastavljen cilj, da se ustvari stabilne proruske vplivnostne skupine med moldavskimi političnimi in gospodarskimi elitami. Drugi cilj je bila sinhronizacija politik moldavskega in pridnestrskega vodstva glede vprašanja reševanja konfliktov, tako da bi bili zavarovani politični in gospodarski interesi Pridnestrja. Cilj je bil tudi ustvariti negativen odnos do zveze NATO.
Na “humanitarnem” področju je bil cilj, da postane ruščina jezik medetnične komunikacije in zagotoviti stabilno prisotnost ruskih medijev v Moldaviji.
Na gospodarskem področju je zastavljen cilj povečanja participacije Moldavije v Evrazijski ekonomski uniji in zmanjšati prisotnost tujih valut pri medsebojnem trgovanju.
Kot razkrivajo cilji po letih, je bilo povečevanje ruskega vpliva v državi zastavljeno kot dolgoročen in postopen projekt. Na področju medijev so Rusom cilji skoraj povsem spodleteli, saj so moldavske oblasti blokirale oddajanje proruskih propagandnih kanalov. Propaganda se sicer še vedno širi po socialnih medijih. Odprtje konzulata v Gagavziji je prav tako spodletelo. Ruski vpliv v moldavski politiki je nezanemarljiv. Rusiji naklonjeni blok komunistov in socialistov ima ta trenutek 30-odstotno podporo pri volilnem telesu, vladna in prozahodna stran pa ima okoli 40-odstotno podporo pri elektoratu.
Proruska stran je pred kratkim pokazala zobe v Moldaviji, ko je organizirala protivladne proteste, ki jih je prejšnja predsednica vlade označila kot poskus državnega udara. “Plan je vključeval osebe z vojaškimi znanji, ki so nato izvajale nasilna dejanja, napade na državna poslopja, zajemale talce,” je povedala nekdanja premierka Sandujeva.
Zgodbo je objavil Kyiv Independent, ki pa nastanek zgodbe pripisuje sodelovanju z naslednjimi mediji: Delfi Meedia (Estonija), Expressen (Švedska), Dossier Center (Združeno kraljestvo), Rise Moldova, Frontstory, VSquare (Poljska), Süddeutsche Zeitung, Westdeutscher Rundfunk, Rundfunk WDR, Norddeutscher Rundfunk (Nemčija) in Yahoo News (ZDA).
