Piše: Utrip Ljubljane
Državni zbor je na seji 22. novembra 2019 sprejel priporočilo v zvezi z zaščito pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika. Med drugim je priporočil vladi Republike Slovenije, da takoj zagotovi spoštovanje ustavne in neodtujljive pravice do zasebne lastnine ter zaščito vseh virov pitne vode.
Prav tako so vladi naložili, da vlada nemudoma sprejme vse ukrepe, s katerimi bo do pridobitve vse zahtevane dokumentacije o projektu in presoje vplivov na okolje zadržala oziroma ustavila gradnjo kanala C0 na spornem območju. A zgodilo se ni nič, gradnja teče pospešeno dalje. Mestna občina gradi po parcelah, ki niso v gradbenem dovoljenju, se poslužuje nezakonitih razlaščanj zemljišč, medtem ko se sama ne drži zakonov in predpisov.
Ministrstvo za okolje in prostor, agencija RS za okolje, krajše ARSO, sta že v letu 2020 izdala sklep, da je za gradnjo potrebno okoljevarstveno soglasje. V njem si lahko preberemo tudi mnenje NIJZ:
NIJZ navaja, da je pri pregledu dokumentacije ugotovil, da se vloga za izdelavo mnenja nanaša na spremembo posega gradnje povezovalnega kanala z oznako C0, ki bo potekal ob desnem bregu reke Save od obstoječe čistilne naprave Brod do vključitve na že zgrajeni del povezovalnega kanala C0 ob Sneberski cesti pri vzhodni AC. Trasa kanala poteka po prispevnem območju črpalnih vodnjakov vodarne Šentvid in Kleče in je zaradi napajanja iz smeri reke Save proti vodarnam še posebej občutljivo. Celotno območje nameravanega posega tudi širše leži v vodovarstvenem območju VVO IIA, ki je zavarovano s strogim vodovarstvenim režimom.
Iz mnenja NIJZ nadalje izhaja, da mnenja ne more podati, ker se s potekom trase že v osnovi ne strinja. Meni, da je trasa povezovalnega kanala C0 z vidika vplivov na zdravje ljudi povsem nesprejemljiva in da bi jo bilo treba zaradi zmanjšanja tveganja za onesnaženje vodnih virov in s tem za varno oskrbo prebivalstva s skladno in zdravstveno ustrezno pitno vodo v zadostnih količinah in s tem povezano tveganje za zdravje ljudi umestiti izven vodovarstvenih območij.
NIJZ nadalje navaja, da nameravani poseg v primeru nastanka izrednih razmer – netesnosti cevovoda, ki lahko nastopi npr. zaradi napake v materialu, prezrte napake v izvedbi, dotrajanosti materiala po večletni uporabi, preloma ali pretrganja cevi zaradi potresa, večjih poplav in suš oz. vse pogostejših možnih ekstremnih vremenskih dogodkov (zaradi podnebnih sprememb) ipd., povečuje tveganje, da za območje Ljubljane ne bo možno zagotavljati varne oskrbe prebivalstva s skladno in zdravstveno ustrezno pitno vodo v zadostnih količinah. Povedano drugače: povečuje tveganje za zdravje ljudi. Območje nameravanega posega se od revizijskega jaška št. RJ 142 do RJ 166 na odseku Črnuče Brod nahaja na ožjem vodovarstvenem območju, podobmočje s strogim vodovarstvenim režimom z oznako “VVO IIA”, deloma tik ob najožjem VVO z oznako “VVO I” z najstrožjim vodovarstvenim režimom, znotraj katerih so območja zajetij.
Po navedbah NIJZ se tudi ostali odseki nameravanega posega povezovalnega kanala C0 nahajajo na VVO IIA, v manjšem delu še na VVO II B ter tik pred križiščem Sneberske in Zadobrovške ceste tudi na VVO III, kar enako predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi.
Zato bi morala biti eventualna dodatna zaščita povezovalnega kanala C0 na celotnem odseku, ki leži na vodovarstvenih območjih. Torej ne le od revizijskega jaška št. RJ 166 do RJ 142, saj se ta del direktno nadaljuje naprej po istem VVO IIA, manjši del po VVO II B ter na koncu po VVO III, skoraj do križišča Sneberske in Zadobrovške ceste ob vzhodni obvoznici. Vodarna Kleče in Vodarna Šentvid sta del Vodovodnega Sistema mesta Ljubljane, ki črpa podzemno vodo v petih vodarnah (Kleče, Šentvid, Jarški prod, Brest in Hrastje) in se deli na osem oskrbovalnih območij, glede na približno enake vrednosti preskušanih parametrov.
Nekatera naselja v Ljubljani in okolici so s pitno vodo stalno oskrbovana z načrpano vodo iz posamezne vodarne, nekatera pa ležijo na območjih, kamor doteka voda iz več vodarn. Na sistem je priključenih 315.000 prebivalcev. Večina Ljubljane se oskrbuje s pitno vodo izjemne kakovosti, za katero priprava v vodarnah ni potrebna. To vključuje tako prebivalce Ljubljane kot tudi delovne in šolske migrante, npr. dijake in študente. Vsi uporabljajo oz. uživajo pitno vodo, ki je sveža, naravna in brez dodatnih kemikalij v posameznih fazah priprave vode (npr. flokulacija, koagulacija, sedimentacija, filtracija, dezinfekcija) ter brez njihovih stranskih produktov.
Gradnja povečuje tveganje za zdravje prebivalcev
Kakovost pitne vode se je uspešno ohranila do danes. Predvidena gradnja obravnavanega povezovalnega cevovoda po navedbah NIJZ povzroča prav nasprotno: povečuje tveganje za zdravje prebivalcev pri oskrbi s skladno in zdravstveno ustrezno pitno vodo v zadostnih količinah. Kakovost pitne vode, za katero priprava ni potrebna, je po navedbah NIJZ tudi kapital, saj je cenejša, ne porablja kemikalij in tako dodatno ne onesnažuje okolja ter je bolj kakovostna in sveža.
Poleg vseh evidentno zabeleženih nepravilnosti, pa se na spornem področju dogajajo tudi grožnje in nasilje. Najprej je proti lastnikom stopila policija, zdaj pa so na tem območju varnostne službe, ki so področje deloma zavarovale z ograjami. Spomnimo, da to počnejo na zemljiščih, ki sploh niso predmet gradnje po gradbenem dovoljenju.
Policija pri aretaciji pred gradnjo kanala C0 sploh ni preverjala zakonitosti postopka, temveč je slepo sledila ukazom župana Jankovića.
Danes pa smo zasledili nove podatke, ki jih je zapisal Aleš Primc, organizator prvega protesta, ki je bil konec februarja pred mestno hišo v Ljubljani. Primc je zapisal in zapisu dodal tudi fotografijo: “Janez Geč, ki je dal pretepati kmete in nesramno ščitil Jankovićeve varnostnike, šel iz policije. Zaposlil ga je Janković na Mestnem inšpektoratu. Bojana Babiča, nekdanjega načelnika upravne enote Lj., ki je nezakonito razlaščal kmete, zaposlil Janković za direktorja Lj. tržnic.”
Foto: zajetje zaslona/24ur
V preteklih dneh je ponovno prišlo do spora na območju gradnje, saj imajo lastniki zemljišč vsega dovolj. Ne morejo dostopati do svoje zemlje, gradi se na zemljiščih, ki jih ni v dovoljenjih, Občina se ne zmeni za njihove besede, ni pridobila okoljevarstvenega soglasja in se ne odziva na negativna mnenja, ki obstajajo.
Eden od lastnikov predmetnih spornih zemljišč je podal tudi izjavo za javnost, ki jo je prav tako objavil Primc in jo v nadaljevanju objavljamo v celoti:
“Brane Grad, eden od več kot 100 lastnikov in solastnikov travnikov, njiv in gozdov, ki so na svojih zemljiščih (posebej izpostavljenih zaradi vodovarstvenega področja) utrpeli ves pritisk zaradi kriminalnega projekta kanalizacijskega kanala C0, ki je v gradnji.”
Mestna občina pa, kot da je gluha in slepa, se na vse nepravilnosti in dogajanja ne odziva in preprosto “nezakonito” gradi naprej. Bodo prebivalke in prebivalci Ljubljane pristali na tako ogroženost, ki se ne bo sčasoma zmanjševala, temveč po mnenju Nacionalnega inštituta za javno zdravje le še povečevala?
Utrip Ljubljane
