Piše: Nina Žoher (Nova24tv.si)
Negovanje lastnega jezika in kulture je ključnega pomena za vsak narod, zato je nujno, da država skrbi tudi za dober položaj lastnih manjšin. Da bi morala država narediti več v odnosu do manjšin, dokazuje nestrpnost, ki smo ji bili nedavno priča s strani podmladka avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ), ki je svoje volivce v luči prihajajočih deželnozborskih volitvah, ki bodo 5. marca letos, pozvala k ustavitvi slovenizacije dežele. “Država bi gotovo morala narediti več. Še bolj bi se morala zavzemati za svoje manjšine, interes do manjšin je namreč od osamosvojitve padel. To je pravzaprav nekaj frapantnega, da svojo državo imamo, zanimanje za Slovence v Avstriji, Italiji na Madžarskem pa je manjše,” je kritičen zgodovinar dr. Stane Granda.
Koroški Slovenci so v zgodovini doživeli preganjanje, raznarodovanje, drugorazrednost v času, ko je bil deželni glavar Koroške Jörg Haider. Čeprav je bila pred več kot šestimi desetletji podpisana avstrijska državna pogodba, katere 7. člen ureja pravice slovenske avtohtone narodne skupnosti v Avstriji, omenjeni člen še danes ni v celoti uresničen s strani naše severne sosede. Tako še naprej ostajajo problemi okrog ureditve uradnega jezika (uporaba jezika na uradih in sodiščih, ureditev dvojezičnih napisov), šolanja, financiranja narodne skupnosti.
Oktobra lani je urad zveznega kanclerja objavil analizo, ki zanika trditve tistih, ki pravijo, da je situacija koroških Slovencev dobra. Med slednjimi, ki se pretvarjajo, kako naj bi bilo vse v najlepšem redu, je nedvomno koroški Heimatdienst, ki je desetletja izražal nasprotoval ustavnim pravicam koroškim Slovencem, ki jim pritečejo na račun avstrijske državne pogodbe. Nikakor pa ni tukaj za zanemariti, da so v 70-ih letih predstavljali pravcato gonilno silo pri odstranjevanju krajevnih tabel z dvojezičnimi napisi v slovenskem in nemškem jeziku.
Kako brutalno se je v preteklosti preganjalo Slovence in Slovenke in kako “politika s perfidnimi sredstvi duši slovenščino v Sloveniji” je nazorno prikazal film z naslovom Izginjanje, ki ga je režirala uspešna koroško-slovenska filmska režiserka Andrina Mračnikar in se je lani predvajal po Avstriji. Da marsikje še naprej obstaja težava glede neobstoja dvojezičnih napisov, so ne tako dolgo nazaj po poročanju Dela opozorili v koroško-slovenskih mladinskih in študentskih organizacijah. S tem, ko so obiskali kraje, kjer dvojezičnih napisov ni, so namreč sporočili, naslednje: da “kompromisa “17,5 odstotka” iz leta 2011 ne sprejemajo in da je ta kompromis v posmeh pravni državi, saj je avstrijsko ustavno sodišče razsodilo, da morajo povsod tam, kjer živi 10 odstotkov pripadnikov manjšine, stati dvojezični napisi. Sploh pa., da ta gnili kompromis izključuje napise na javnih ustanovah in ne dovoljuje dvojezičnih napisov za reke, gore, mejne prehode itd.”
Zgodovinar dr. Stane Granda nam je povedal, da koroški Slovenci z veliko težavo uveljavljajo svoje pravice. “Vse pravice, ki so na papirju jih je zelo težko uveljavljati, ker nobena vlada si tega ne postavi v vladni program. Kar so koroški Slovenci dosegli, so pravzaprav dosegli sami,” je poudaril in ob tem dodal, da je tukaj potrebno vzeti tudi v obzir, da so stvari, ki Slovence mučijo v kompetenci dežele, ne pa zvezne dunajske vlade. “Problem je bil tukaj že celotno 19. stoletje, ker je bil nemški Celovec veliko hujši kot nemški Dunaj.”
V stranki poskušali izjavo podmladka relativizirati
Ko je bila izražena nestrpnost do koroških Slovencev s strani podmladka avstrijskih svobodnjakov, je marsikdo opazil, da se kot kaže proti slovenizaciji Koroške borijo člani z imeni, kot je denimo David Novak in pa posamezniki z germaniziranimi priimki kot je denimo: Kamnig. Granda nam je sicer povedal, da se marsikdaj dogaja, da bolj kot ima nekdo nemški priimek bolj slovenski je, bolj kot ima slovenski priimek bolj je nemški. “To je absurdno”. Kot primer je denimo izpostavil primer Lamberta Ehrlicha, ki je bil denimo zaveden Slovenec navkljub priimku. A to je kot kaže sinonim za Koroško.
Foto: Posnetek zaslona
Kakorkoli, žalostno je, da je predsednik stranke FPÖ Koroška Erwin Angerer v odzivu na novinarski konferenci poskušal vse skupaj relativizirati češ, kako izjave naj ne bi bile uperjene proti slovenski manjšini, temveč proti Socialdemokratski stranki Avstrije (SPÖ). Namesto, da bi odločno zavrnil stališče podmladka, je ta dejal, da bo v prihodnje očitno potrebna previdnost, ko bo prihajalo do objav, še posebej v času volitev. “Želi biti vnaprej obveščen o njihovih prihodnjih objavah,” je dejal.
“Takšne napade na slovenski jezik in slovensko kulturo odločno obsojamo in jim bomo vselej aktivno nasprotovali,” je v odzivu povedal Manuel Jug, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO), ene od krovnih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Ob tem je povedal, da z obžalovanjem ugotavljajo, da se tudi v tokratnem volilnem boju Svobodnjaška stranka (FPÖ), v tem primeru Svobodnjaški podmladek (FJ Kärnten), poslužuje slovenščine, na račun katere stranka skuša hujskati proti našemu jeziku in naši kulturi, ki sta vselej bila del Koroške identitete. S kritiko glede izražanja sovražnosti so se najprej odzvali v strankah SDS in SD, nato pa sta sledili tudi obsodbi s strani strank NSI in Levice. Avstrijskemu ministrstvu za evropske in mednarodne zadeve je slovensko ministrstvo preko slovenskega veleposlaništva na Dunaju posredovalo verbalno noto, v kateri je izrazilo zaskrbljenost nad objavo podmladka FPÖ. Opravljen pa je bil tudi pogovor z avstrijsko veleposlanico Elisabeth Ellison-Kramer, ki se je v imenu Avstrije odločno distancirala od objave. Koroški deželni glavar Peter Kaiser pa se po poročanju STA strinja s slovensko stranjo, da je bila retorika podmladka avstrijske svobodnjaške stranke FPÖ do slovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem nedopustna.
Država bi morala narediti več
Granda meni, da bi morala slovenska država narediti več. “Še bolj bi se morala zavzemati za svoje manjšine, interes do manjšin je namreč od osamosvojitve padel. To je pravzaprav nekaj frapantnega, da svojo državo imamo, zanimanje za Slovence v Avstriji, Italiji na Madžarskem pa je manjše”. To je po njegovih besedah značilnost liberalne politike, da priznava svoj narod samo v okviru lastne države. Gre torej za liberalni nacionalizem, ki se žal tudi pri nas pojavlja, da Slovenija toliko ne skrbi za koroške Slovence kot bi lahko.
Zgodovinar Stane Granda. (Foto: STA)
Zgledu Madžarske bi morali slediti v Sloveniji
“Poglejte, koliko je upadlo število prekmurskih Slovencev na Madžarskem, samo ostanki ostankov so ostali”. Madžari so po njegovih besedah lahko vzor, kako oni pomagajo madžarski manjšini pri nas. “Temu zgledu bi morali slediti tudi Slovenci v odnosu do slovenske manjšine na Madžarskem, v Avstriji in Italiji,” je prepričan. Med drugim je tudi spomnil, da je bivša slovenska politika, še za čase komunizma, dobesedno uničila gospodarsko podlago Slovencev v Italiji, kot tudi na Koroškem. Ob sestopu režima je bilo narejena velika gospodarska škoda, ker so prej izrabljali pomoč manjšini tudi za lastno bogatenje.
Za komentar glede dogajanja in v kakšnih razmerah živijo koroški Slovenci smo povprašali tudi nekdanjo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Heleno Jaklitsch.
Kako gledate na potezo podmladka svobodnjakov, ki so pozvali k ustavitvi slovenizacije? Od kod jim sploh ideja, da se na Koroškem ustavi slovenizacijo? Gre tukaj pa pogost pojav nestrpnosti?
Skoraj bi si želela reči, da bi bilo najbolje take pozive ignorirati. Ker si ne zaslužijo nikogaršnje pozornosti. Toda dejansko je prav, da se taka in podobna dejanja vedno jasno in nedvoumno obsodi. Ne le na ravni manjšine ali dežele, temveč tudi države. Da ni nobenega dvoma, da nestrpnost, izključevanje nimata mesta v družbi. Morda pa lahko tak, obsodbe vreden poziv s strani nekaterih mladih, spodbudi premislek, ali je bilo res dovolj narejenega s strani dežele in države, torej tudi na institucionalni ravni, da bi bili koroški Slovenci res na vseh ravneh prepoznani kot pomemben, predvsem pa samoumeven del skupnosti.
Kako kot nekdanja ministrica za zamejce gledate na položaj koroških Slovencev? Kakšno je stanje glede uporabe jezika, dvojezičnih napisov?
Položaj koroških Slovencev se je v zadnjih letih zagotovo spremenil na bolje, kar pa ne pomeni, da je stanje zadovoljivo. Dolga desetletja nespoštovanja obljub Avstrije koroškim Slovencem, izrečenih pred plebiscitom, institucionaliziran negativni odnos do slovenske manjšine in do slovenskega jezika so pustili posledice. Slovenska skupnost je številčno zdesetkana. Ob zavedanju tega vsak ukrep, ki ga Koroška in Avstrija naredita, ne pomeni poskus slovenizacije, ampak odpravljanje krivic, ki so jih koroški Slovenci doživljali. In na tem področju ostaja še kar nekaj dela. Samoumevni dvojezični napisi, raba slovenskega jezika na vseh področjih javnega življenja kot nekaj samoumevnega – upam, da bo to v prihodnosti, vendar ne daljni, nekaj samoumevnega. Zavedati se je treba, da so tudi Slovenci močno sooblikovali koroški kulturni prostor, ga plemenitili. Da je tudi zaradi njih Koroška kot taka bogatejša.
Nekdanja ministrica za zamejce in Slovence po svetu dr. Helena Jaklitsch. (Foto: STA)
Kako ste kot nekdanja ministrica delovali na področju izboljšave položaja koroških Slovencev? Kaj menite, da bi lahko aktualna oblast še naredila, da bi bilo negovanje slovenske kulture in jezika za koroške Slovence lažje?
Potrebno je delati na več nivojih. Biti prisoten med njimi, jih vključevati in povezovati z matično domovino je ena izmed pomembnih stvari. Da vedo, da so za matično domovino pomembni, da so del slovenskega naroda. Pomembno je tudi, da Slovenija skrbi za redne bilateralne stike z Avstrijo, tako z deželo kot na ravni države in na vseh nivojih opozarjati na neuresničene zaveze iz APD. Nenazadnje pa je potrebno krepiti tudi znotraj Slovenije zavedanje o tem, da se slovenski narodni prostor ne konča na državnih mejah ter delati tudi za uspešno in mednarodno ugledno Slovenijo. Za vse to smo si prizadevali v našem mandatu in to bi moralo biti vodilo naše države, ne glede na to, kdo je v vladi.
