Piše: Ana Horvat (nova24tv.si)
Prvak opozicijske SDS Janez Janša je v Odmevih podal svojo repliko na trenutno stanje zdravstva v Sloveniji, za katerega pravi, da “ni vse tako slabo”, kar dokazuje uspeh Slovenije med covid krizo, ko se je Slovenija odlično odrezala, sploh v primerjavi z nekaterimi ostalimi bolj bogatimi državami. Meni, da trenutno stanje zdravstva v Sloveniji ni naključje ampak posledica “številnih interesov tistih, ki jim zelo odgovarja mešanje javnega in zasebnega v slovenskem zdravstvenem sistemu in nepreglednost pri naročilih storitev oziroma predvsem medicinske opreme“. Janša je opozoril na dva ključna problema v slovenskem zdravstvenem sistemu, izpostavil pa je ukinitev urada za referenčne cene s strani Golobove vlade, ki so služile kot protikorupcijsko varovalo. Tega zdaj ni več, to pa ustreza tistim, ki v tem vidijo lastni interes.
“Eno je nekonkurenčnost plačila, drugo je pa korupcija v nabavah. In tukaj je, kljub covidu, naša vlada naredila pomemben reformni korak. To je bila sprememba zakona o javnem naročanju v zdravstvu, ustanovitev urada za referenčne cene, na podlagi česar se je vzpostavljal sistem, kjer se dajo nabavne cene primerjati. Prvi ukrep te vlade, ki pravi, da bo dela reforme v zdravstvu, je bil, da je ta zakon in ta urad ukinila, tako da stvari niso več primerljive“, je opozoril nekdanji premier Janez Janša, ki v podpisu dogovora o zdravstveni reformi ne vidi kot uspeh, saj vsebine še ni, in napoveduje, da bo nastal problem, ko bo vsebino dejansko treba pokazati.
Janez Janša je v Odmevih uvodoma povedal, da je stanje, ki smo mu sedaj priča precej resno. Sploh ker se to dogaja v “najbogatejši slovenski občini, kjer je veliko denarja”. Meni, da so vzroki slaba organizacija samega zavoda, pa tudi občine, pri čemer ga čudi dejstvo, da nekdo istočasno vodi javni zavod, zraven pa še zasebnega. Po njegovih besedah sicer protikorupcijska komisija v tem ne vidi težav, vendar pravi, da je to “nezdružljivo z zdravo pametjo“.
Meni, da slovensko zdravstvo ni v slabi kondiciji, kar je bilo moč videti v času epidemije, da pa je zdaj neprimerljivo, vendar ne nerešljivo. Iz tega razloga je SDS sklicala tudi izredno sejo, da bi vladi priskočili na pomoč z optimalnimi rešitvami. Kar se tiče zdravstvenih reform kot velik problem vidi “slabe plače, zaradi katerih se odlični zdravniki odločajo, da se zaposlijo kje drugje, kjer bo njihovo delo dejansko bolj cenjeno, »zavedati se moramo, da zdaj nismo več zaprti v neko Jugoslavijo, kjer greš težko čez mejo”, je jasen.
Kot dva ključna problema v slovenskem zdravstvu izpostavi nekonkurenčnost plačila in korupcijo v nabavah, pri čemer je Janševa vlada naredila velik korak z ustanovitvijo urada za referenčne cene, ta pa je služil kot podlaga za vzpostavitev sistema za primerjanje cen, kar pa je Golobova vlada ukinila. Zaslugo za krizno stanje pripisuje “številnim interesom tistih, ki jim zelo odgovarja mešanje javnega in zasebnega v slovenskem zdravstvenem sistemu in nepreglednost pri naročilih storitev oziroma predvsem medicinske opreme in to je pač treba nasloviti”, je prepričan Janša, ki dodaja, da je njegova vlada med epidemijo kljub razmeram naredila red pri zmanjšanju stroškov, da pa ostaja problem plačnega sistema, ki je zdaj ključni izziv.
Med javnim in zasebnim zdravstvo je treba potegniti ločnico
“Zdaj, če recimo neki zdravnik z desetimi leti prakse lahko v sosednji državi dobi trikrat večjo plačo, potem ga bo ta država privabila. Ali pa še huje. Slovenski podjetniki, ki imajo nekaj kapitala v povezavi z zdravniki, ustanavljajo medicinske centre, v Savudriji, v Lipnici, v Celovcu in tako naprej in iz slovenske javne zavarovalnice se potem stroški pacienta, ki gre tja – gre za evropsko uredbo, ki je pač dejstvo – enostavno plačajo, je dejal in dodal, da je med zasebnim in javnim zdravstvom treba potegniti ločnico.”
Plačni sistem je porušen, možni sta le dve rešitvi
Z voditeljem sta se dotaknila tudi zahtev FIDES-a in ostalih javnih uslužbencev, ki napovedujejo stavke zaradi plačila, na kar Janša pove, da so med njegovo vlado skušali razmeroma urediti plačna nesorazmerja z enim od protikoronskih paketov za dvig plačnih razredov, vendar je ustavno sodišče to razveljavilo. Meni, da pri reševanju Golobova vlada ne bo uspešna vse dokler ne odklene tistih plačnih razredov. Janša meni, da je vlada u ugoditvijo le nekaterih zahtev nekaterih delov javne uprave porušila plačni sistem in da sta možni le dve rešitvi, “ena je resetiranje tega sistema in vrnitev teh razmerij nekje tam, kjer je bil dosežen konsenz, druga stvar, ki je tukaj možna in ki jo on zagovarja pa je ohranitev reformiranega enotnega plačnega sistema za administrativni del javnega sektorja.”
“Ta vlada je dobila zelo polno blagajno. Celo mislim, da je bilo več kot milijardo več prihodkov, kot smo jih mi planirali. Res pa je, da so v proračunu za letošnje leto zdaj načrtovali za 18,5 odstotka večjo porabo. To je največji skok porabe, načrtovane porabe kadarkoli v zgodovini Slovenije in tega seveda slovenske javne finance ne bodo prenesle. Želim pa tej vladi veliko sreče pri obvladovanju teh pritiskov, ker prvi korak je bil zelo ponesrečen”, je veliko porabo državnega proračuna komentiral Janša, seveda je bil tudi Fiskalni svet jasen že trikrat doslej, ko je njihov rebalans ocenil kot “nerealističen”.
SDS nikoli ni izključevala, vedno so pripravljeni na sodelovanje
Janša je pojasnil, da sta imela z Golobom v času primopredaje dokaj vsebinski in po njegovem mnenju pozitiven razgovor, da pa so padle obljube v zvezi s posvetovanjem, ki pa jih aktualna vlada ni izpolnila. Pri tem je omenil tudi srečanje s predsednico Natašo Pirc Musar, o čemer je dejal, da je šlo predvsem za izmenjavanje stališč. Poudaril je pomembnost vključevanja ostalih in zatrdil, da je SDS vedno pripravljena sodelovati z ostalimi in prirpavljena na kompromise, “ko smo bili na vladi, smo ponujali partnerstvo za razvoj opozicijskim strankam. Kar se pa vodenja vlade tiče: mi smo imeli v času epidemije vlado, ki je bila večino časa manjšinska in se je bilo treba usklajevati tudi z opozicijo. Sprejeli smo deset protikoronskih paketov, vedno smo se morali posebej pogajati, delati kompromise, šteti poslance,“, je dejal in poudaril, da je zmotno to kar nekateri govorijo o vladanju z odloki.
O Golobovi finančni aferi: policija ne bo ukrepala, sodniki pa tudi ne, zdaj ko imajo tistih 600 evrov
Ob zaključku je spregovoril tudi o Golobovi albanski finančni aferi, ki zadnje čase buri duhove v balkanskih medij in poudaril, da so za to pisanje verjetno kriva neka nakazila, o katerih so bili objavljeni dokumenti. Poudaril je, da obžaluje, da se za take primere ni ustanovila preiskovalna v slovenskem državnem zboru, da se te sume razišče. Sodeč po tem, kar smo videli in poskusih, da se zateva »utiša« Janša verjame, da policija ne bo ukrepala kot pa ne bodo ukrepali niti sodniki, ko so dobili “teh 600 evrov”, “Jaz ne bi rad, da druge države po Balkanu prej ustanovijo preiskovalno komisijo o zadevah, ki izvorno izhaja iz Slovenije kot pa mi.”, je zaključil Janša.