Piše: Sara Kovač (Nova 24TV)
Po napornem delovnem tednu – spomnimo, predsednica je žrebala člane novega sveta RTVS – bo Nataša Pirc Musar vikend preživela na partizanskih proslavah. “Nataša ‘vem da so komunisti zmagali’ Pirc Musar. Predsednica vseh Slovencev. Se vam že kaj kolca po Borutu Pahorju, lubi Slovenci?” je komentiral kolumnist Mitja Iršič in dodal, da nas nova predsednica pelje nazaj v čudoviti Türkov svet prvo in drugorazrednih. Predzadnji predsednik CK ZK, glavni boter Pirc Musarjeve, bo spokojno preživel jesen življenja.
Pri spominskem obeležju na Osankarici bo dopoldne potekala tradicionalna spominska slovesnost ob 80. obletnici padca Pohorskega bataljona in njegovega poslednjega boja pri Treh žebljih, ki jo vsako leto pripravlja občina Slovenska Bistrica v sodelovanju z drugimi podpohorskimi občinami, poroča STA. Osrednja govornica bo letos predsednica Nataša Pirc Musar, ki bo padlim borkam in borcem položila venec. V nedeljo pa se bo predsednica v Dražgošah udeležila slovesnosti ob 81-letnici dražgoške bitke, kjer bo pred spomenik prav tako položila venec. Za razliko od lani letos ne bo slavnostni govornik Milan Kučan – letos pač ni volitev, ampak bo ta čast doletela Boruta Sajovica, nekdanjega župana Tržiča, ki je sedaj vodja poslanske skupine Gibanje Svoboda.
Na Osankarici in v Dražgošah se tradicionalno zberejo predstavniki političnega življenja leve politične opcije, ki neredko prizorišče izkoristijo za aktualno politiziranje – sploh, če na oblasti slučajno ni njihova opcija. V primeru Pohorskega bataljona sicer lahko pritrdimo, da je šlo za nesporen boj proti okupatorju, padli so prav vsi pohorski bojevniki – razen enega, ki so ga Nemci zajeli ranjenega in ga ubili nekoliko kasneje. Na slovenski strani je v poslednjem boju padlo 69 borcev, na nemški strani pa je bilo v boju pri Osankarici 19 mrtvih in 31 ranjenih. Borci Pohorskega bataljona seveda niso imeli nobenih možnosti proti visoki premoči na okupatorjevi strani. Zadnji naj bi streljal in padel mlajši sin Alfonza Šarha – v poslednjem boju so poleg Šarha, ki se je “boril kot lev”, padli vsi trije njegovi sinovi, 16 letni Lojzek, 14 letni Pepček in 12 letni Vanček.
Nemci so neprestano poskušali izslediti Pohorski bataljon, ki je deloval na območju t.i. tretjega rajha. Drugega januarja 1943 so vohuni sporočili Gestapu v Maribor, kje ima Pohorski bataljon svoj tabor. Nemci so pričeli pripravljati veliko akcijo. Šestega januarja je bil izdan ukaz za napad, naslednji dan pa je okupator zbral policijo, orožništvo, vojsko in vermanšaft v Mariboru ter v Poljčanah. Od tod je prepeljal enote na izhodiščne položaje v Ruše in v Oplotnico. Osmega januarja 1943 je okoli 2 tisoč mož sovražne vojske obkolilo bataljonski tabor pri Osankarici. Bataljon ni imel podatkov o sovražnikovi moči, ni vedel, da ga je napadel tridesetkrat močnejši sovražnik. Junaško je sprejel borbo in padel do zadnjega moža, žene in otroka, so zapisali na spletni strani Hervardi. Boj se je začel ob 12. uri in trajal dobri dve uri – vsa nemška poročila so izredno pohvalno govorila o boju borcev Pohorskega bataljona. Brez izjeme so poudarjala njihovo junaštvo, nepopustljivost in trdovraten odpor. Nemci so posebej izpostavili smrt Minke Namestnikove – Sonje, ki se je vrgla med Nemce z ročno bombo v roki in umrla skupaj z njimi.
Šarhova sinova Pepček in Vanček (Vir: hervardi.com)
No, o Dražgošah tokrat ne bomo izgubljali besed – o njih smo povedali dovolj že lani v tem času, ko je stara levica tradicionalno romala v Dražgoše. “Mit o pogumnih partizanih, ki so branili Dražgoše in ljudi, je izmišljen in neresničen. Resnica je, da je bila vas Dražgoše izbrana načrtno, da so partizani s tem izzivali Nemce. Ko pa so Nemci zasedli vas, so partizani ‘stisnili rep med noge’ in pobegnili na Jelovico, ljudi pa prepustili na milost in nemilost Nemcem. Če tisto zimo 1941/1942 ne bi bilo meter in pol snega, bi se ta neslavna bitka končala v pol ure ali največ v eni uri,” je pričeval Franc Kavčič, eden od tamkajšnjih domačinov. Avtor lanskega Utripa na Radioteleviziji Slovenija dr. Jože Možina je razhudil slovensko levico z objavo zgodb preživelih prič pokola v Dražgožah, ki je komunistični mit o junaških partizanih, na katerih se desetletja napaja slovenska levica za dnevnopolitične potrebe, postavil pod velik vprašaj. Spomnimo, Tanja Fajon si je privoščila popolnoma neprimeren izpad na Twitterju, takrat še “neodvisna” Mojca Pašek Šetinc pa je delila objavo Inštituta 8. marec pod vodstvom Nike Kovač, kjer so sporočili Jožetu Možini: “Ne zanima nas tvoja interpretacija zgodovine, ne bomo pojasnjevali svoje. Mi hočemo prihodnost.” Ob tem so obsodili fašizem in nacizem – komunizma pa očitno namenoma ne. V Združenju novinarjev in publicistov so obsodili grob politični napad in sramotenje novinarja RTVS Jožeta Možine, ki je konec koncev tudi doktor zgodovinskih znanosti, ki se je specializiral za drugo svetovno vojno.
