Avtor: Vida Kocjan
Koalicijski poslanci so v državnem zboru potrdili predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti. Pritrdili so vladnemu predlogu in za leto 2023 določili najvišjo proračunsko porabo v zgodovini samostojne Slovenije.
Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je za leto 2023 določila porabo v višini 16,69 milijarde evrov in primanjkljaj v višini 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Poraba bo za 3,3 milijarde evrov ali za 25 odstotkov višja od prvotno načrtovane v proračunu, ki je bil sprejeti že novembra lani. Načrtovani proračunski prihodki bodo višji za 13 odstotkov in bodo znašali 13,38 milijarde evrov. Za leto 2024 pa navajajo, da bodo odhodki sicer nižji, še vedno pa bodo 15,5 milijarde evrov, kar je izredno visoko, primanjkljaj pa bo blizu 3 odstotkov. Ob tem napoved gospodarske rasti kaže vsega 1,4-odstotno gospodarsko rast v letu 2023 in 2,6-odstotno v letu 2024.
Še nikoli doslej tako
V poslanski skupini SDS so glasovali proti takšnim proračunskim dokumentom. Poudarjali so, da država še nikoli v zgodovini Slovenije ni tako trošila kot zdaj. Tudi Fiskalni svet, ki mu predseduje Davorin Kračun, je opozoril na precenjeno načrtovane odhodke in nerealistično načrtovanje. Vendar pa je vse to kot bob ob steno.
Prihodke v državni proračun namerava koalicija povečati z dodatnimi davki. V letu 2023 načrtujejo okoli 1,5 milijarde evrov več davčnih prilivov. Večata se zlasti dve postavki, to sta davek od dohodkov pravnih oseb in davek na dodano vrednost. V koaliciji načrtujejo tudi podobno višino davka od dohodkov pravnih oseb, kot bo v letu 2022. Vendar pa to ni realno, saj bo gospodarska rast nižja. Na to kažejo vse napovedi, priča smo že tudi padcu gospodarske aktivnosti. Podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za četrto trimesečje za Slovenijo kažejo skorajda največji padec gospodarske aktivnosti, smo čisto pri repu, prehiteli smo le Latvijo, kar je zelo skrb zbujajoče. Višji davek na dodano vrednost pa je odziv na visoko inflacijo ter vse višje cene storitev in izdelkov, ki pomenijo več pobranega davka. Hkrati visoka inflacijo že vpliva na kupno moč potrošnikov, ki posledično manj trošijo, tako da tudi ta postavka najverjetneje ni najbolj realna.
Ljudem jemljejo svobodo
Stališče poslanske skupine SDS je v državnem zboru predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko. Med drugim je opozorila na smer delovanja Golobove vlade, ki je razvidna tudi iz proračunskih dokumentov. Dejala je, da je prioriteta Golobove koalicije v obdavčitvi državljanov. V SDS pa so prepričani, da so državljani Slovenije in gospodarstvo preveč obdavčeni. Zdajšnja vlada nas seveda prepričuje drugače in želi z zakonom o dohodnini znižati plače vseh državljanov. To je seveda velik problem, kajti plače so že tako ali tako preveč obdavčene. Delo se mora splačati, vlada pa želi prav nasprotno, in sicer, da je čim več ljudi odvisnih od socialne politike države. Zato tudi povečuje sredstva za socialne transferje, na drugi strani pa obremenjuje tiste, ki delajo. »Želite, da je čim več ljudi odvisnih od vas, saj je nato s temi ljudmi laže manipulirati. S tem ljudem jemljete svobodo,« je poudarila Lep Šimenkova.
Dodala je, da v SDS menijo drugače. »Menimo, da morajo biti ljudje za svoje delo spodobno plačani. Davčna, družinska in socialna politika pa morajo biti naravnane tako, da se bo ljudem bolj splačalo delati, kot biti doma in odvisni od socialnih transferjev. To ni pot razvoja, po kateri mora iti Slovenija. In glede na rekordne odhodke vas zagotovo ne skrbi proračun. Sprejetje zakona o dohodnini namreč radi pogojujete prav s skrbjo za prilive v proračun. Glede na izredno visoko inflacijo, glede na vsesplošno draginjo bi ljudem morali pustiti manj obdavčene plače. Verjemite, da oni bolje vedo, kako in kam usmeriti ta denar, namesto da to zanje delate vi.«
Visoke rezerve, reform pa ni
Proračun za leto 2023 ima tudi visoke proračunske rezerve in okoli 1,27 milijarde evrov za boj proti draginji. Lep Šimenkova je ob tem spomnila, da še vedno ni znano, s katerimi ukrepi bo blažili boj proti draginji, čeprav smo konec novembra 2022.
Na visoke proračunske rezerve in s tem na najbolj napihnjen proračun doslej je v časniku Delo spomnil tudi komentator Karel Lipnik. Zapisal je, da sprejeti proračun za leto 2023 vznemirja javnost, saj ob rekordnih dohodkih predvideva tudi zelo velik primanjkljaj. Sprašuje se, ali je sprejeti proračun res razvojno naravnan, kot trdi vlada, opozarja pa tudi na številne napovedane reforme, ki vanj niso vključene.
Lipnik je zapisal, da je ob izostanku celovite strategije Slovenije takšen proračun mogoče oceniti predvsem kot inflacijsko naravnanega. Velikansko načrtovano povečanje porabe namreč pomeni ekspanzivno fiskalno politiko, ta pa spodbuja rast cen. Rezerve pa vladi omogočajo, da porabi proračunska sredstva za aktivnosti, ki še niso jasno določene. »Toda to ni nič drugega kot izogibanje rebalansu proračuna in posledično javni obravnavi. To je zelo resno zmanjšanje preglednosti javne porabe, ki si je nobena vlada ne bi smela dovoliti,« je kritičen znani analitik.
Analitik dr. Anže Burger: »To vodi do visokih obrestnih mer, visoke rasti cen in visokega javnega dolga«
»Glede na napovedi o gospodarski rasti za naslednji dve leti (1,4 odstotka in 2,6 odstotka) ocenjujem, da vlada izvaja izrazito pretirano ekspanzivno fiskalno politiko. To je ekonomsko neutemeljeno, saj spodjeda ukrepe denarne politike v boju proti visoki, vztrajni in široko osnovani inflaciji ter vodi do situacije visokih obrestnih mer, visoke rasti cen in visokega javnega dolga.«
Izdatke države kot delež BDP bi morali zniževati, saj le tako lahko ohranimo ekonomsko in osebno svobodo posameznikov in podjetij ter izboljšamo poslovno okolje in konkurenčnost države.
Dr. Burgerja skrbi predvsem predvidena stopnja rasti tekočih izdatkov države do leta 2024, ki je dvakrat večja od prejšnjih let. Vprašljiva je tudi verodostojnost načrtovanega črpanja domačih in evropskih sredstev za investicije.
Ekonomist Primož Bohinc: »Padec rasti gospodarstva je povezan z napovedanimi davčnimi obremenitvami«
V Sloveniji se soočamo tudi s padcem gospodarske rasti, ki je bila v letošnjem tretjem četrtletju celo negativna; še eno takšno obdobje pa bo pomenilo, da je Slovenija v tehnični recesiji. Ekonomist Primož Bohinc je padec BDP komentiral z besedami: »Menim, da je padec rasti gospodarstva predvsem povezan z napovedanimi davčnimi obremenitvami, ki naše gospodarsko okolje delajo še bolj nekonkurenčno, podjetja pa so se zaradi povečanja stroškov dela primorana odrekati zaposlovanju in tudi investicijam.
Padec gospodarske aktivnosti je bil zaradi vsesplošne gospodarske situacije v svetu pričakovan, pa vendar ne tako velik in v tako kratkem času. Tako drastičen padec je vsekakor povezan z nastopom nove Golobove vlade, saj se časovno ujema z ukrepi, ki jih je predlagala zdajšnja vlada.«