8.2 C
Ljubljana
ponedeljek, 25 novembra, 2024

Uroš Urbanija: “Očitna želja vlade Roberta Goloba, da si dokončno nasilno prilasti javni prostor diskurza, vse bolj spominja na Rusijo in ruske medije”

Piše: Gal Kovač (Nova24tv)

Referendumska kampanja je v polnem teku, v okviru le-te pa je potekalo soočenje med direktorjem Televizije Slovenija Urošem Urbanijo in predsednico levega Inštituta 8. marec Niko Kovač. Gosta v oddaji sta soočila svoje poglede na dogajanje na javni RTV in o tem, kaj prinaša novela zakona o RTV, ki jo je vlada Roberta Goloba brez javne razprave sprejela po hitrem postopku. S strani argumentov je bila razprava izrazito enostranska. Medtem ko je Kovačeva Urbanijo napadala z nepreverjenimi informacijami v izrazito ihtavem in čustvenem slogu, ji je ta odgovarjal umirjeno in skoraj faktografsko. Med drugim je pojasnil, kako je bistvena težava RTV v netrasparentnosti nekaterih zaposlenih, celo lažeh. Kot svoj cilj je navedel demokratizacijo javnega diskurza. 

Debata se je pričela z nedavnim sovražnim izpadom ene od RTV-jevih sindikalistk, Helene Milinković, ki je svoje sodelavce, pravzaprav zgolj tiste, ki se z njo ne strinjajo, označila za pse z gospodarjem. Voditelj je uvodoma o izjavi povprašal Niko Kovač, ki izhaja iz istega kulturnega sektorja kot Milinkovičeva, ki je dejala, da v Inštitutu 8. marec tovrstne komunikacije ne podpirajo, a da se je potrebno osredotočiti na vzroke za takšno obnašanje, medtem ko je Urbanija dejal, da se problemov sploh ne more začeti reševati oz. jih je težko, kadar se sodelavce zmerja s psi.

Debata je nato naslovila bistvo problema, s katerim se sooča slovenski medijski prostor. Nika Kovač je Urbaniji očitala, da je bil pred nastopom funkcije direktorja Televizije direktor Urada vlade za komuniciranje. Na to ji je ta odgovoril, da mora biti javna RTV odprt prostor za vse in da so pred prihodom novega vodstva obstajali neformalni seznami prepovedanih oseb, ki tja ne smejo biti vabljeni, in črni seznam tem, ki se jih ne omenja ali pa le bežno. “Na RTV imamo problem cenzuriranja, izključevanja in ključni element in boj za demokratičnost medijev je, da se ta prostor javnega diskurza odpira. Nikomur ne smejo biti zaprta vrata v ta medij, v smislu doprinosa k javnemu diskurzu.”  Na izziv voditelja oddaje, ali isto velja tudi za očitne podpornike nekih političnih strank, je Urbanija odgovoril, da politična opredelitev ni važna, saj smo vsi državljani in državljanke Republike Slovenije.

Urbanija: bistvena je transparentnost
Hkrati je poudaril pomen transparentnosti. “Prišel sem, imam svoja stališča, imam svoje vrednote, kar je legitimno in kar pravzaprav ima vsak na RTV, in tako je tudi prav. Vprašanje je, ali na mestu, kjer sem jaz, opravlja delo profesionalno, ali ne. Pomembna je tudi transparentnost. Vsak ve, kakšna stališča zastopam, in to je transparentno in jasno.” Urbanija je nato vrnil žogico in izpostavil, da imamo na RTV en drug problem, in sicer, da so se številne novinarke in novinarji v preteklosti predstavljali kot objektivni in neodvisni, nato pa prestopili neposredno v politiko. To je seveda letelo na Tanjo Fajon, predsednico Socialnih demokratov, ali pa poslanko Gibanja Svoboda Mojco Šetinc Pašek, obe nekdanji novinarki RTV, ki sta slovensko javnost vse do vstopa v politične vrste zavajali o svoji domnevni politični neopredeljenosti.

Histerični naučeni napadi se nadaljujejo
Predsednica Inštituta 8. marec na argumente ni odgovorila, temveč je nadaljevala z napadi. Urbanijo je izzvala tako, da mu je očitala spreminjanje programske sheme (ukinitev Studio City itd.) in med drugim sankcioniranje vdora v studio, s katerim so levi aktivisti v vrstah javne RTV hoteli slovenski javnosti sporočiti, da je bilo delo njihovih novinarskih kolegov do sedaj povsem korektno. Očitala mu je še, da je prejšnja vlada imenovala neuravnotežen programski svet.

Urbanija je na to odgovoril, da se je v času vlade Marjana Šarca osnovala parlamentarna praksa izključevanja opozicije, ki se je nato nadaljevala, sam pa se je zavzel, da se to tudi zakonsko popravi.

“Govoriti o tem, da se politika umika z imenovanja programskih svetnikov, ne zdrži resne presoje. Imamo Svet za trajnosti razvoj, ki predlaga enega kandidata. Kdo imenuje člane tega sveta? Minister. Svet za nacionalno kulturo, ki imenuje dva predstavnika, ravno tako preko državnega zbora. Išče se samo neke obvode, kjer bo politika še bolj posegala v delovanje RTV. Netransparentno, da smo si na jasnem. Konec koncev pa tudi informacijsko pooblaščenko, kdo jo imenuje? Varuha človekovih pravic, ki se ga sicer imenuje z dvotretjinsko večino, a kljub vsemu, vse gre preko politike. S tem, da se ukinja moč ljudstva, preko državnega zbora.”

“To vse bolj spominja na Rusijo”
Očitna želja vlade Roberta Goloba, da se dokončno uzurpira javni prostor diskurza, po mnenju Urbanije vse bolj spominja na Rusijo. “Želja, da se ta transparentnost odločanja umakne iz strani ljudi, vse bolj spominja na sistem Rusije in ruskih medijev,” je povedal direktor TV Slovenija.

Debata med Urošem Urbanijo in Niko Kovač. Vir: Zajem zaslona, N1

Vse laži Saše Kranjca, Bojana Veselinoviča in Marka Milosavljevića
Sogovornika sta spregovorila tudi o lažeh, ki jih je RTV voditelj Saša Kranjc izrekel v javnosti. Nika Kovač je Urbaniji očitala, da je znanemu obrazu RTV zmanjšal število terminov vodenja večernih informativnih oddaj, ta pa ji je odgovoril, da mu je žal, da je g. Kranjc v javnosti tako evidentno (po lastnem priznanju) lagal. “Izkazalo se je, da ima gospod Kranjc enako število turnusov kot ostali. Še več, poleg turnusov mu je odgovorna urednica zaupala tudi soočenje županskih kandidatov, torej, še bolj zahtevno vodenje, kot je vodenje TV dnevnikov. Urbanija je nato dejal, da ga žalosti, da Kranjc kot oseba, ki bi morala biti v javnosti še posebej verodostojna, v javnosti matematično dokazano laže.

Odgovoril je tudi na očitek, da je kot direktor UKOMA v hudo stisko spravljal zaposlene na Slovenski tiskovni agenciji. “Nekdanji direktor STA je na vse možne načine izigraval izvajanje tako pogodbe kot tudi samega Zakona o slovenski tiskovni agenciji.” Nato je pojasnil eno največji nevralgičnih točk izigravanja nekdanjega direktorja Bojana Veselinoviča, ki je v nasprotju z zakonom dvakrat zaračunaval storitve fotografskega servisa. Najprej državi, nato pa še končnim uporabnikom. Urbanija je ob zaključku še navrgel, da je naslednji direktor Igor Kadunc, ki nikakor ne pripada desni politični opciji, takoj priznal stranpoti svojega predhodnika, danes pa je STA v veliko boljši finančni kondiciji, kot je bil kadarkoli prej.

Urbanija je opozoril tudi na laži profesorja z ljubljanske fakultete FDV, Marka Milosavljevića. “Mene zelo žalosti, da profesor, ki uči novinarstvo, od katerega bi pričakoval, da na zadeve gleda strokovno, govori kot najbolj zagret član kakšne skrajno leve stranke. Poglejte, kaj se je v preteklosti dogajalo na RTV. Leta 2011, ko so bile volitve, sem bil odgovorni urednik MMC-ja. Naslednji dan po volitvah, ko se je izkazalo, da je zmagal gospod Zoran Janković, se je začel pogrom nad menoj. Da so me lahko odstranili, so ukinili delovno mesto odgovornega urednika MMC. Ta problem do danes ni rešen, četudi je delavski svet že leta 2017 opozarjal, da je to nedopustno.”

“Potem imate primer leta 2017, kako se je obračunalo s tedanjo odgovorno urednico Jadranko Rebernik. Zaradi enega intervjuja, ki ni bil povšeči tedanji vladi, so odstavljali. To so bili tisti težki trenutki zgodovine RTV, kjer se je prvič dogajalo, da so novinarji in uredniki, ki ne mislijo enako kot del leve politike, zaradi svojih pogledov morali zapuščati položaje.”

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine