7.1 C
Ljubljana
četrtek, 28 novembra, 2024

Prebivalci Movraža zaradi migrantov že na robu obupa

Piše: Lea Kalc Furlanič

Movraž je slikovita in spokojna vasica na robu slovenskega ozemlja v zaledju Kopra. A zadnji mesec tam ni več miru, saj se vsak dan skozi vas vijejo vrste nezakonitih migrantov, ki jih policija zajame ob meji s Hrvaško in jih nato z avtobusi odpelje v azilne centre.

»Dokler jih je bilo tu pa tam srečati nekaj ali manjšo skupinico, ki se je potihoma premikala skozi vas do poti proti italijanski meji, smo razumeli, smo potrpeli, četudi polni strahu. A sedaj je postalo tu neznosno. Vsako jutro in zvečer jih gre policija s svojimi vozili iskat nekaj kilometrov iz vasi, na mejni prehod Rakitovec, jih v središču vasi odloži, nato jih namesti v avtobuse in odpelje. To se dogaja že dober mesec in postaja zares nevzdržno,« nam zelo razburjena pripoveduje prebivalka, gospa D. H., ki ne želi biti imenovana. Nekajkrat je poklicala tudi druge medije, denimo PopTV, a so jo zavrnili, češ, ali misli, da bo migrantov manj, če pridejo in naredijo prispevek.

Skoraj stoterica temnopoltih ljudi

Minuli teden smo se v Movraž zapeljali mi, novinarji tednika in spletnega portala Demokracija. Nekaj kilometrov pred vasjo smo naleteli na velik avtobus novomeške registracije, ki je s kar veliko hitrostjo peljal proti vasi. To je to, smo pomislili, prišli smo pravi čas, da dogajanje lahko spremljamo v živo. Na zadnjem ovinku pred oznako Movraž se nam je odprl pogled na vas, kakršnega v teh zalednih, a idiličnih istrskih krajih še ni bilo: večja skupina temnopoltih ljudi, ki sedijo po tleh, na asfaltu, med njimi mlajši moški pa ženske in mamice z otroki, tudi dojenčki, celo nekaj starejših ljudi. Okoli vseh pa pet ali šest policistov, vojakov in njihovih vozil.

Pogledi nekaterih ljudi so prestrašeni, drugih utrujeni, tretjih mrki, precej jih je tudi sproščenih, mirnih. Nekateri se pred fotoaparatom skrijejo, nekateri se obrnejo stran ali pa le opazujejo. Vsi pa komaj čakajo, da jih odpeljejo. Vroče je. S seboj imajo malo prtljage, večinoma nahrbtnike. Niso v capah, primerno so oblečeni. Policisti na avtobus najprej posedejo mamice z dojenčki (najmlajši ima komaj mesec dni) in majhnimi otroki, nato druge. Približno 80 jih je. Njihove poteze kažejo, da so afriškega rodu, tretjina jih je z Bližnjega vzhoda. Slednji nimajo najbolj mirnih, še manj prijaznih ali prestrašenih pogledov.

»Policisti so postali migrantski taksisti«

Policisti in vojaki dogajanja ne želijo komentirati. Povedo le, da jih je za tako operacijo premalo in da so utrujeni, saj niso prvič na takem delu. O podrobnostih smo vprašali na PU Koper. »Policisti so 20. 10. v bližini Movraža obravnavali 86 tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo. Od tega je bilo 20 državljanov Iraka in 66 državljanov Burundija. Z avtobusi so jih odpeljali na policijsko postajo, kjer poteka obravnava,« pojasnjuje predstavnica za medije Anita Leskovec. Pojasni še, da na tovrstne operacije policija pošlje dovolj policistov, ki jih zagotovijo tako, da jih premeščajo med oddelki. Ob tem nam domačini iz hrpeljsko-kozinske občine, ki po njihovem pričevanju tudi »slovi« po skokovitem naraščanju števila ilegalnih prehodov meje, pravijo, da v občini na nevralgičnih točkah, kjer so bile po navadi policijske patrulje zaradi preveč tovornega prometa med Kozino in Starodom, slednjih ni več. In da opažajo nenehne vožnje policijskih vozil do policijske postaje na Kozini in nazaj. Eden od domačinov se pošali: »Policisti so postali migrantski taksisti.«

Vnukinje ne pustijo stran od hiše

Vrnimo se v Movraž: skupine migrantov – policisti pravijo, da je ta dan to majhna skupina – ne namestijo v celoti na en avtobus, moški čakajo na drugega. Medtem odidemo med vaščane. Vas je prazna, ljudje so v službah, starejši se zadržujejo na svojih ograjenih dvoriščih. »Katastrofa, kaj se dogaja zadnje čase. Prav tu, za našo hišo pelje cesta proti meji, vsak dan jih je videti. Srečam jih, ko grem na sprehod s psom, ko grem k maši v cerkev nad cesto. Zelo me je strah, četudi je dan. Porton redno zaklepamo in zapiramo, vnukinje ne pustimo stran od hiše in smo tudi na dvorišču ves čas z njo. Kaj se gre naša država! In kdo bo hranil vse te ljudi?!« potarna gospa S. S., ki ne želi biti imenovana s celim imenom in priimkom.

Vaščanka D. H. pa nam še opisuje: »Najbolj skrb vzbujajoče je, da se sploh več ne skrivajo. Videti je, kot da imajo naročen policijski prevoz. Stanje se je spremenilo z nastopom Golobove vlade. Nekega dne je v vas prišlo več črnih avtomobilov, peljali so se prosti mejnemu prehodu, kot bi si šli ogledat situacijo. Zdi se, kot da je država dala zeleno luč, naj se čez mejo spustijo vsi prišleki. Od policistov, ki v naši vasi prevzemajo migrante, sem izvedela, naj bi se v Bosni na balkanski migrantski poti pojavljali letaki z napisi ‘Slovenija je svobodna’.« Seveda je težko reči, kdo stoji za tem, morda nevladniki in tihotapci.

Država je dala napačen signal

Kaj se dogaja? Ne samo zaradi evropske migrantske politike, ki še ni uredila migrantske krize, z odstranjevanjem žičnate ograje na naši južni meji je tudi naša država dala signal, da lahko k nam kdorkoli svobodno vstopa, za naš medij komentira nekdanji notranji minister Aleš Hojs. Nekakšen neformalni poziv, da lahko pridejo, zaprosijo za azil itd. Tako naj bi jih menda inštruirali tisti, ki jih tihotapijo in bogato služijo. Morda so bili zato migranti ta dan v Movražu kar mirni, saj so vedeli, kaj jih čaka. V azilnih domovih stečejo postopki. V tem času so preskrbljeni. Hkrati pa menda nekatere združbe še organizirajo, da jih iz Ljubljane prepeljejo do italijanske meje …  Za zdaj jih Italija še sprejme, a ob nastopu desne vlade najbrž ne bo več tako preprosto. Avstrija je že zaprla svoje meje. V medijih beremo, da policija, tudi italijanska, tu pa tam uspe ujeti kakega tihotapca.

Število migrantov strmo narašča

Podatkov o številu zaprošenih azilov nam do zaključka redakcije ni uspelo pridobiti. Hrani jih notranje ministrstvo. Kozinci pravijo, naj bi policijske postaje in azilni domovi pokali po šivih, menda migrante celo premeščajo glede na sprostitev prostora, najprej s Kozine v Koper, nato od tam v Ljubljano itd. Sicer bi migranti lahko zaprosili za azil prvo varno državo, v katero vstopijo. Morda Makedonijo, BiH,  Hrvaško, a kot kažejo podatki, to storijo šele v Sloveniji, najbrž zato, ker jim je tu to omogočeno. Po podatkih policije je bilo v prvih devetih mesecih tega leta obravnavanih 14.981 prošenj za mednarodno zaščito. Število je večje za 330,2 odstotka od primerljivega lanskega obdobja, ko je bilo evidentiranih 3482 prošenj. Z začetkom postopka jih vnesejo v za to vzpostavljen sistem EU. Če bi dosledno izvajali dublinsko uredbo, pojasnjuje Hojs, bi vsakega, ki je evidentiran v tem sistemu, katerakoli evropska država lahko takoj vrnila v državo, v kateri se je prvotno prijavil, v Slovenijo torej. Ali bo do tega prihajalo, bomo še videli. Sicer pa po izračunih izpred kakega leta vsak migrant našo državo mesečno stane približno 1900 evrov bruto. To pa je vsekakor več, kot dobi pokojnine gospa D. H., ki je 40 let trdo delala za 460 evrov neto pokojnine. Plus 5 evrov seveda.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine