Piše: C. R., SDS
Na današnji državni praznik dan suverenosti se spominjamo enega izmed ključnih dejanj v procesu slovenskega osamosvajanja, saj je na ta dan leta 1991 slovensko ozemlje zapustil še zadnji vojak agresorske Jugoslovanske ljudske armade.
Na današnji dan pred 31 leti se je zgodilo prelomno dejanje v zgodovini slovenskega naroda. 25. oktobra 1991 je namreč slovensko ozemlje zapustil še zadnji vojak agresorske Jugoslovanske ljudske armade, s čimer je Republika Slovenija ne le pravnoformalno, temveč tudi dejansko postala suverena država. Vendar nismo postali samo suvereni in svobodni, ampak je Slovenija postala tudi varna država, kar je temeljni pogoj za stabilnost, razvoj in ekonomski razcvet. Z umikom tuje vojske so bili tudi izpolnjeni pogoji za mednarodno priznanje Republike Slovenije. V spomin na to izjemno pomembno ter veličastno poglavje zgodovine slovenskega naroda, danes obeležujemo Dan suverenosti.
Oboroženega spopada je bilo konec 4. julija 1991, ko so se enote JLA začele umikati v svoje matične vojašnice v Sloveniji in sosednji Hrvaški. Sledila so pogajanja na Brionih, kjer so predstavniki obeh strani skupaj z evropsko delegacijo sprejeli Brionsko deklaracijo, ki je med drugim predvidevala umik vojakov JLA iz Slovenije. 10. julija 1991 je deklaracijo potrdila slovenska skupščina in dva dni kasneje še predsedstvo SFRJ, ki pa še vedno ni opustilo ideje, da Slovenija ostane del Federativne Jugoslavije. Največji pritisk je vršilo poveljstvo JLA, ki je zahtevalo normalne pogoje za delovanje in obstanek njenih vojakov na slovenskih tleh. JLA je imela na voljo dve odločitvi, ali napad ali umik.
Z odlokom, ki je bil sprejet 18. julija 1991, je bil določen trimesečni rok, v katerem se mora vojska JLA umakniti iz Republike Slovenije. Ustanovila se je posebna komisija, ki je dobila pooblastila za pogajanje z JLA o podrobnostih njenega umika. Stališče slovenske komisije je bilo, da mora umik zajeti vse kopenske sile JLA na ozemlju Slovenije ter vse sile jugoslovanskega vojnega letalstva in protizračne obrambe, razen dela, ki je bil nujen za enotnost nadzora nad zračnim prostorom. Prvi umiki so se začeli konec meseca julija 1991, ko so se iz vrhniške vojašnice umaknili deli tankovske brigade.
Umik enot JLA iz Slovenije je otežila situacija pri južnih sosedih, kjer je prihajalo do vse pogostejših spopadov, zaradi česar je Hrvaška prepovedala premike vojaških konvojev z orožjem in opremo čez njeno ozemlje. Po preučitvi vseh možnostih je bilo dogovorjeno, da se enote umaknejo preko koprskega pristanišča. Bližal se je 18. oktober 1991 in vse bolj je bilo jasno, da se enote ne bodo umaknile v dogovorjenem roku, zato je sledil nov dogovor, ki je predvideval, da je zadnji dan za umik 25. oktober 1991. Prvo vkrcanje enot JLA v Luki Koper se je pričelo 21. oktobra, ko je iz pristanišča izplula šolska ladja Galeb. V noči iz 25. na 26. oktober 1991 se je iz megafona v pristanišču slišalo še zadnje pozive, naj se vojaki čimprej vkrcajo na ladjo Venus in zapustijo slovensko ozemlje. Ladja Venus je zapustila koprsko pristanišče nekaj minut čez polnoč.
“V Slovenski demokratski stranki menimo, da se premalo zavedamo osamosvojitvenega poglavja slovenske zgodovine in kot stranka, rojena v slovenski pomladi, spoštljivo ohranjamo spomin na to obdobje slovenske preteklosti, ki je za nas, kakor tudi slovenski narod, zelo pomembno. S praznikom kot je dan suverenosti se ohranja spomin na enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, ko je takratna jugoslovanska totalitarna oblast želela zatreti prizadevanja in večstoletno željo slovenskega naroda po lastni državi,” poudarjajo v SDS.
Z odhodom zadnjega vojaka JLA je odšel tudi simbol rdeče zvezde. Odhod simbola totalitarne države so s ponosom spremljale slovenske zastave. Mislili so si, da se rdeča zvezda nikdar več ne bo pojavila v slovenskem prostoru. Danes rdeča zvezda še vedno obstaja kot simbol razdvajanja slovenskega naroda in kot simbol utopičnih idej nedemokratičnih režimov. Skozi borbo proti agresorju je bila s strani Slovencev izkazana velika mera povezanosti in enotnosti. Dan suverenosti lahko označimo kot praznik enotnosti in povezovanja slovenskega naroda in kot takšnega ga moramo tudi ohranjati v spominu ter ga prenašati na potomce.
