Piše: Maruša Opeka
Reprezentativna združenja slovenskih občin so na finančno ministrstvo in ministrstvo za javno upravo v preteklih nekaj mesecih podali več predlogov glede višine povprečnine, ki bi sledila enormnim podražitvam, vendar potrebnega dialoga ministrstvoma ni bilo.
Podatki iz aplikacije za vizualizacijo občinskih podatkov pri Skupnosti občin Slovenije (SOS) so razkrili, da imajo občine za izvajanje zakonskih nalog v času od 1. januarja do 30. junija 2022 v primerjavi z istim obdobjem lani 15 odstotkov višje stroške.
Enormni stroški
Tako naj bi se v prvih šestih mesecih v primerjavi z letom 2021 dvignili za 133.116.367 evrov oziroma za 64,99 evra na prebivalca. Ministrstvo za finance pa je ne glede na vsa opozorila o vplivih draginje na občinske proračune predvidelo celo nižjo povprečnino. Finančno ministrstvo je v prvem predlogu izračunalo, da znašajo povprečni stroški za financiranje občinskih nalog za obdobje od 2018 do 2021 653,06 evra in se za leto 2023 ob upoštevanju novih nalog in ukinjenih nalog znižajo na 639,99 evra in za leto 2024 na 640,33 evra. Občine se seveda z izračuni ministrstva niso strinjale, konec avgusta pa so na pristojno ministrstvo naslovile tudi nov dopis s predlogi.
Sporen način sprejemanja
Združenje občin Slovenije (ZOS), SOS in Združenje mestnih občin Slovenije so v začetku septembra oblikovali nov skupni predlog višine povprečnine za leto 2022, ki znaša 736,68 evra, za leto 2023 pa 775,64 evra. Hkrati s predlogom spremembe 58. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223) so na pristojne naslovili še protest na način sprejemanja vladnih odločitev. Ogorčeni so nad načinom oblikovanja proračunskih dokumentov. »Posebej smo zgroženi nad dejstvom, da na temo zagotavljanja sredstev za financiranje zakonskih nalog občin ni bil vzpostavljen osnovni dialog (kot je bil z vsemi drugimi), na katerem bi pokazali interes za pomoč pri reševanju težav in izzivov občin, ki so posledica trenutnih razmer,« so zapisali v ZOS. ZOS, SOS in Združenje mestnih občin Slovenije so 2. septembra 2022 na ministrstvo za finance naslovili predlog spremembe ZIPRS2223, 6. septembra 2022 pa so jim s finančnega ministrstva že odgovorili, da do sprememb ne bo prišlo. 7. septembra 2022 pa je vlada sprejela rebalans proračuna.
Jezi jih dejstvo, da so pred samim sprejetjem rebalansa državnega proračuna zaradi nujnosti poglobljene in dialoške obravnave predsednika vlade pozvali k takojšnjemu sklicu sestanka. Občine odgovora niso prejele, vlada pa je brez posvetovanja potrdila predlog rebalansa letošnjega proračuna. Združenja občin so tako vsako v svojem imenu kot tudi v skupnih nastopih na ministrstvo za finance in ministrstvo za javno upravo posredovala več pripomb, odgovorov pa razen od nižjih uradnikov ministrstva za finance niso prejeli. »To po našem mnenju kaže na izredno ignoranco in upamo le, da to ni pokazatelj nadaljnjega dela.« Pristojni so z rebalansom na odhodkovni strani vsem proračunskim uporabnikom zagotovili več sredstev kot do sedaj, saj so njihovi odhodki zaradi aktualne situacije višji. »Tudi občine se srečujejo z nevzdržno rastjo stroškov, na katere nimajo vpliva, prav tako pa so del javnega sektorja,« protestirajo na ZOS. Posebej izpostavljajo ustavno vlogo občin in mestnih občin, ki predstavljajo vertikalno delitev oblasti. Občine so namreč dolžne zagotoviti višja sredstva tudi za osnovne šole, vrtce, in druge javne zavode, kar lahko pripelje do tega, da občine ne bodo zmožne izvajati zakonsko predpisanih nalog. V reprezentativnih združenjih občin so jasni, da je praksa vsake vlade do sedaj bila, da se je na tako občutljivo in pomembno temo, kot je financiranje občin, sešla s predstavniki združenj občin, in to ne glede na izkupiček pogovorov. »Imeli smo vsaj možnost izmenjave mnenj in stališč, možnost dialoga torej. Tega pa sedaj ni, kar je nesprejemljivo. Občine ne zahtevajo nobenega bonusa, temveč le zagotovitev finančnih sredstev za izvajanje nalog, ki jih je nanje s predpisi prenesla država,« so razočarani.
Zaščiteni odjemalci
Občine so na ministrstvo za finance »spustili« šele 16. septembra 2022, ko je potekal spoznavni sestanek z ministrom za finance Klemenom Boštjančičem v zvezi z dogovorom o višini povprečnine za leti 2023 in 2024. Predstavniki združenj občin so predstavili skupni predlog višine povprečnine za prihodnji dve leti, ki za leto 2023 znaša 776,40 evra na prebivalca občine, za leto 2024 pa 783,03 evra na prebivalca. Minister Boštjančič je predstavil zdajšnjo ekonomsko in socialno situacijo. Pogajalski strani naj bi na sestanku sklenili, da bosta do naslednjega sestanka pripravili približevalne predloge.
Kot kaže, pa bodo imele občine majhen izkupiček tudi pri uvrščanju med zaščitene odjemalce. Združenja občin so predlagala, da se med t. i. zaščitene odjemalce uvrstijo občine in vsi njihovi uporabniki proračuna, dosegla pa, da bodo v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o oskrbi s plini uvrščeni javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja ter zdravstveni domovi. »S tem bi bili tudi ti zavodi upravičeni do ukrepa predpisane najvišje dovoljene maloprodajne cene zemeljskega plina za osnovne socialne službe. Naš predlog je prej obravnaval že državni svet, ki ga je podprl in sporočil, da bo ministrstvo za infrastrukturo prek koalicijskih poslancev vložilo amandma k temu členu. Državnemu zboru je s sprejetjem amandmaja uspelo zagotoviti, da bodo odslej med osnovne socialne službe uvrščeni tudi zavodi s področja vzgoje in izobraževanja (osnovne šole in vrtci) ter zdravstveni domovi, ki vsakodnevno oskrbujejo najranljivejše skupine populacije,« so sporočili na SOS.