Piše: Sara Kovač (Nova24TV.si)
Vlada je v ponedeljek na dopisni seji potrdila zakonodajni sveženj davčnih sprememb, ki v velikem obsegu razveljavljajo davčno reformo, ki jo je spomladi pripravila vlada Janeza Janše. Večje spremembe davčne zakonodaje na ministrstvu za finance sicer napovedujejo za prihodnje leto, veljati naj bi začele v letu 2024. Prvotne predloge zakonskih sprememb je vlada objavila v začetku avgusta, po pogovorih s socialnimi partnerji pa jih je še nekoliko prilagodila. Tako so potrdili višjo mejo za normirance, kar bodo morali sedaj potrditi še poslanci in poslanke.
Pred dnevi smo poročali, da je vlada Roberta Goloba “predebatirala” davčne spremembe, ki v velikem obsegu razveljavljajo davčno reformo, ki jo je pripravila vlada Janeza Janše – o tem so podrobneje pisale tudi Finance. Če bodo spremembe zakona potrjene v parlamentu, bodo začele veljati prihodnje leto, smo napovedali. Vlada je tako včeraj potrdila paket petih zakonskih predlogov in jih poslala v obravnavo v DZ. To so predlogi zakonov o dohodnini, trošarinah, davčnem potrjevanju računov, davčnem postopku in o finančni upravi. Prve tri bo DZ po predlogu ministrskega zbora obravnaval po nujnem postopku, poroča Siol.
Medtem ko je vlada s socialnimi partnerji o nekaterih predlaganih davčnih spremembah dosegla soglasje, se to ni zgodilo v primeru predlagane spremembe dohodninske zakonodaje. Delodajalci so zato vlado spet pozvali, naj posege v zakon o dohodnini umakne iz postopka in jih pusti za prihodnje leto – takrat na ministrstvu napovedujejo obsežnejšo davčno reformo. Sicer pa se je vlada na dopisni seji še opredelila do amandmajev na predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, pri tem pa predlaganih amandmajev ni podprla. Glavne davčne spremembe smo povzeli že v prejšnjih člankih – vidnejša je le ena sprememba, in sicer so potrdili višjo mejo za normirance, ki bodo plačali enako kot doslej.
Potrjena višja meja za normirance
Vlada je torej med drugim potrdila predlog zakona o dohodnini, ki zvišuje mejo letnih prihodkov, do katere se normirancem ne bi nič spremenilo, če imajo polno zavarovano vsaj eno osebo vsaj devet mesecev neprekinjeno, s prej predlaganih 25 tisoč evrov na 35 tisoč evrov. Podjetnik s prihodki v višini 35 tisoč evrov bo tako imel enako obveznost kot v sedanjem sistemu, kar pomeni, da se mu prizna 80 odstotkov normiranih odhodkov. Podjetnik, ki bo ustvaril 35 tisoč evrov prihodkov, bo imel 1.400 akontacije dohodnine. Podjetnik, ki bo na leto ustvaril 60 tisoč evrov prihodkov, pa bo imel po predlogu 2.000 evrov višjo davčno obveznost – na dodatnih 25 tisoč evrov prihodkov se mu bo namreč priznalo 40 odstotkov normiranih odhodkov. Iz vladnega gradiva finančnega ministrstva je še razvidno, da bo za podjetnike s prihodkom v višini 100 tisoč evrov davčna obveznost višja za 5.200 evrov. Pri popoldanskih s.p.-jih se sicer ohranjajo spremembe iz prejšnjega predloga – o čemer smo že pisali. Če še enkrat na kratko povzamemo, splošna olajšava se dvigne na 5.000 evrov, dvignili so mejo obdavčitve za normirance, oddajanje premoženja je znova obdavčeno s 25 odstotki, ponovno je obvezno tudi izdajanje računov. Predvidena je tudi uvedba olajšave za mlade do 29. leta starosti, in sicer se bo davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja znižala za 1.000 evrov.