1 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024

V novi številki revije Demokracija: Kučan je kljub starosti še vedno šef tranzicijske levice! Golob ogroža na tisoče delovnih mest! Sramoten odnos Jankovića do pobitih! Zgrešena energetska politike EU! Intervjuji: B. Grims, S. Kustec in M. P. Tremoglie

Piše: M. B.

V novi številki revije Demokracija opozarjamo, da ima zadnji šef Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan še danes odločilni vpliv na tranzicijsko levico in s tem na vlado pod vodstvom Roberta Goloba. Razgaljamo Golobovo nespametno ogrožanje delovnih mest v Sloveniji in zgrešeno energetsko politiko Evropske unije, ki nas lahko to zimo pripelje celo v noči ob svečah. Objavljamo intervjuja s poslancem Slovenske demokratske stranke Brankom Grimsom in nekdanjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec. Z Demokracijo boste vedeli več!

Čeprav je o zadnjem šefu CK ZKS in prvem predsedniku republike Milanu Kučanu že kar dolgočasno pisati, češ da ga desna opcija uporablja kot izgovor za svoj neuspeh, vendarle velja spomniti na nekatera zadnja dogajanja, ki kažejo, da je Kučan kljub častitljivi starosti še vedno vrhovni šef tranzicijske levice in ima v njej zadnjo besedo.

Na tem mestu ne bomo ponavljali že znanih dejstev o bogati partijski karieri Mačkovega, Ribičičevega in Dolančevega »princa« iz Križevcev (imel je namreč več mentorjev in varuhov). Morda samo nekaj osnovnih poudarkov: Kučan je, razpet med različne struje, kot pragmatik izvrstno »vozil slalom« med čermi, podobno kot njegov vzornik Josip Broz Tito, ko je bil v svojih letih v Moskvi v stalni nevarnosti, da postane žrtev Stalinovih čistk med agenti Kominterne.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

V tokratni reviji Demokracija preberite še:

Zaradi zgrešene energetske politike EU bomo kmalu ob svečah

Odkar se je večina sveta (in Slovenija zraven) s Kjotskim protokolom in pariškim podnebnim sporazumom odločila za hiter prehod v brezogljično družbo in trajnostni razvoj, je šlo veliko stvari narobe: od napačnih predpostavk do uničujočih odločitev vlad. Dosedanji rezultat so veliki računi na položnicah. In kot zdaj kaže, bo samo še slabše.

Svet je na robu energetske revolucije, vsak od nas bo imel majhno sončno elektrarno, je novembra 2017 še kot predsednik uprave Gen-I dejal Robert Golob. Pet let kasneje je kot predsednik vlade napovedal graditev za tisoč megavatov sončnih elektrarn v treh letih.

Golob ogroža na tisoče delovnih mest na Dolenjskem

Predsednik vlade Robert Golob s svojim odnosom do družbe Revoz in posredno s tem francoskih lastnikov ogroža več tisoč delovnih mest v Novem mestu in okolici. Golobove poteze, povezane z gospodarstvom, so nadvse škodljive. Golob se je namreč prejšnji teden na povabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona odpravil na obisk v Pariz. V slovenski delegaciji so bili še Matjaž Han, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, predstavnik Revoza in Golobova svetovalka za gospodarstvo Saša Leban.

Sramoten odnos župana Jankovića do pobitih

Na ljubljanski občini in pokopališču Žale vztrajajo, da je pokopališče  namenjeno občanom Ljubljane in na njem ni prostora za pokop žrtev povojnih pobojev iz brezna pod Macesnovo gorico in drugih žrtev, tudi pobitih Romov iz okolice Ljubljane, kar predlaga komisija vlade za prikrita grobišča. Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč je nedavno ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov pozvala vlado, da čim prej sprejme pobudo za določitev groba posmrtnih ostankov iz brezna pod Macesnovo gorico na ljubljanskem pokopališču Žale in stori vse, da se to uresniči. Poleg tega je komisija že dala tovrstne pobude, vendar nanje z ljubljanske občine ni pozitivnega odgovora.

Intervjuji: B. Grims, S. Kustec in M. P. Tremoglie

Z magistrom politoloških znanosti in vidnim poslancem Slovenske demokratske stranke Brankom Grimsom smo se pogovarjali o rezultatih državnozborskih volitev, delu Golobove vlade, treh referendumskih zahtevah SDS, nezakonitih migracijah in mednarodnem dogajanju. O delu v preteklem mandatu in sedanjem dogajanju smo se pogovarjali z nekdanjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simono Kustec. Pogovarjali smo se tudi z ameriškim novinarjem in pisateljem Michaelom P. Tremogliejem, ki se zaveda kulturnega spopada v današnji družbi. Uteleša veliko dobrih vrednot ameriške družbe, kot so samoizpopolnjevanje, močne družinske vezi, vera v svobodo in demokracijo, prizadevanje za boljšo družbo ter spoštovanje zakona in reda. Je tudi pisatelj, predan resnici, in zavrača pristranskost.

Recept za katastrofo: »Dajmo zemljo tistim, ki jo obdelujejo!«

Tokrat pišemo o levih idejah, kako naj bi v svetu potekala pridelava hrane. Nekateri se v imenu zgrešene socialne pravičnosti zavzemajo za delitev zemlje tistim, ki hrano pridelujejo z lastnimi rokami, drugi pa menijo, da bi bila hrana tako bolj zdrava. Dokazujemo, da bi tak pristop v svetu povzročil kaos in globalno lakoto. Oboji zagovorniki te ideje se zgražajo nad tem, da večino hrane v svetu pridelajo velika, pogosto multinacionalna podjetja. Uporabljajo dosti težke mehanizacije in kemičnih pripravkov, kot so pesticidi, herbicidi ipd. Argument je, naj bi bila takšna hrana slabše kakovosti in da tak način pridelave hrane obdelovalno zemljo spreminja v puščavo.

Interni boji zamajali že tako razdeljeni Irak

V Iraku je prišlo do velikih izgredov. Demonstranti so vdrli v vladno cono. Notranji spopadi med šiitskimi političnimi strankami v Iraku. Nemiri se sprožajo tudi v sosednjem Iranu. Nastaja potencialno krizno območje globalnih razsežnosti. V Iraku se že vse od lanskih volitev soočajo s stopnjujočo se politično krizo. Slednja je nastopila, potem ko je šiitski politični vodja Muqtada Al-Sadr s svojo stranko osvojil največje število poslanskih stolčkov, a mu ni uspelo sestaviti vlade, ki bi stabilizirala politično situacijo v Iraku. Razlog za to se skriva v internih bojih znotraj šiitskih političnih krogov.

Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih pogledov ter kolumn Metoda Berleca, Lee Kalc Furlanič, Vide Kocjan, Andreja Aplenca, Mitja Steinbacherja, Edvarda Kadiča Janeza Juhanta in Matevža Tomšiča.

Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine