Piše: C. R., STA
V tekmo za predsednico republike se podaja tudi lacanovska psihoanalitičarka in filozofinja Nina Krajnik. Kot je pojasnila, se je za kandidaturo odločila, ker si želi ozdravitve slovenske družbe. Kandidirala bo s podporo volivcev, njen osrednji cilj pa je priznavanje in povezovanje različnosti posameznikov.
Kot je Krajnikova poudarila na novinarski konferenci, je njen osrednji cilj politika singularnega, v okviru katere želi prepoznavati in dopuščati različnosti posameznikov ter jih povezovati. V Sloveniji se po njenem mnenju namreč pogosto posameznikom “lepi etikete”, ker ustvarja razkol med ljudmi.
Kandidirala bo s podpisi volivcev. Poudarila je, da ni članica nobene politične stranke. “Bom pa seveda vesela, če se bo katerakoli stranka identificirala z mojimi idejami oziroma jih prepoznala kot svoje,” je dejala in pojasnila, da se z nobeno od strank o podpori še ni pogovarjala.
Volilno kampanjo bo v začetku financirala sama, računa pa tudi na morebitno podporo podjetnikov. Volilni štab trenutno s pomočjo svetovalca za komuniciranje v politiki Sebastjana Jeretiča vodi sama. Pri zbiranju podpisov ji bo pomagal aktivist Vili Kovačič, ki se je tudi udeležil novinarske konference in kandidaturo Krajnikove javno podprl.
Med njenimi vidnejšimi podporniki je tudi pravnik Peter Jambrek. Slednji ji je, kot je dejala, “odprl oči za kandidaturo”. Odločitev je sicer sprejela tudi na podlagi pogovorov z drugimi posamezniki.
Prav tako njeno kandidaturo podpirajo pravnik Tone Jerovšek, smučarski skakalec Lovro Kos, fizik Bojan Kambič, podjetnik in glasbenik Pavle Okorn, Nataša Elvira Jelenc iz Društva onkoloških bolnikov Slovenije in predsednica Ženskega odbora Mira Slovenskega centra PEN Gabriela Babnik.
Prva je kandidaturo za predsednico države na novinarski konferenci prejšnji četrtek uradno napovedala pravna strokovnjakinja Nataša Pirc Musar.
Po pričakovanjih bo kandidatka Gibanja Svoboda najverjetneje podpredsednica stranke Marta Kos. Člani Gibanja Svoboda bodo o kandidatih stranke sicer razpravljali na popoldanskem digitalnem kongresu.
Med možnimi kandidati se sicer omenjajo še nekdanji premier Miro Cerar, nekdanji minister za zunanje zadeve Ivo Vajgl in kočevski župan Vladimir Prebilič.
