Piše: Tomaž S. Medved
Potem ko smo v zadnjih dneh objavili članke o srhljivi kadrovski politiki nove Golobove vlade (glej TUKAJ in TUKAJ), spornih kadrovskih odločitev kar noče biti konec. Vse bolj se kaže, da se na oblast vrača praktično celotna LMŠ, ki se formalno v roku nekaj mesecev samoukinja, medtem ko se Američani očitno že pripravljajo na prve ukrepe zaradi imenovanja prokremeljsko usmerjenega novega državnega sekretarja za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade.
Vlada je na včerajšnji dopisni seji za državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenovala Darija Krajčiča, sicer gozdarja z doktoratom. Marsikdo se bo spomnil, da je omenjeni Krajčič nekaj časa sedel v poslanskih klopeh kot poslanec LMŠ, vendar je odstopil zaradi afere z ukradenim sendvičem. A očitno je bilo tudi po slovesu s poslanske funkcije zanj dobro poskrbljeno.
Sendvič kot del eksperimenta? Drži!
A poglejmo nekaj zanimivih in sumljivih podrobnosti. Dogodek se je zgodil sredi februarja 2019, ko je Šarčeva vlada imela oblast v rokah »šele« pet mesecev, a je že tedaj imela ogromno notranjih težav. Zato je težko reči, da je šlo za nek naključen dogodek, saj je naravnost bizarno, da bi se doktor znanosti in javna osebnost, kot je Krajčič, enostavno »spozabil« in s tem direktno ogrozil integriteto stranke oz. opcije, ki jo je zastopal. Seveda je s funkcije poslanca odstopil, a je nato tudi pojasnil, da se je vrnil v trgovino in sendvič plačal, a po njegovo ni šlo za krajo, ampak za, pazite, »družbeni eksperiment«, kar v levičarskem jeziku pomeni nekakšen performans ali pa morda kar »stresni test«. Že kmalu po odhodu iz DZ so očitno zanj dobro poskrbeli, saj je postal vodja območne enote zavoda za gozdove Slovenije v Nazarjah. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Šarčevi vladi vodila še Aleksandra Pivec (takrat DeSUS), vendar ne smemo pozabiti, da je na področju gozdarstva močno mešetarila tudi SD, ki ima največ zaslug za ustanovitev nekakšnega novodobnega gozdarskega kolhoza s pompoznim imenom »Državni gozdovi«.
Kakorkoli že, Krajčič je hitro dobil novo vodstveno službo, sedaj pa bo stopil še stopničko višje. Obstaja celo možnost, da je šlo v primeru kraje sendviča res za nekakšen eksperiment, nekakšno inscenirano afero, s katero bi si Šarec popravil javno podobo (češ, pri nas v LMŠ ljudje odstopajo s funkcij že za majhne prekrške, pa poglejte k »desnim«), ob tem pa je rabil vsaj navidezno kolateralno žrtev tega eksperimenta. In očitno se je Krajčiču to splačalo, saj so njegove »moralne kvalitete« prepoznali tudi v Gibanju Svoboda, afera s sendvičem pa je hitro izginila iz javnosti. A kaj, ko je Šarec že slabo leto kasneje, očitno pod hudim pritiskom zaradi afere »Lepa Nataša«, vrgel puško v koruzo…
Skratka, vrnitev »sendvičarja« v vlado samo potrjuje naše navedbe, da se s prihodom Golobove vlade dogaja veliki »come back« mnogih kompromitiranih kadrov iz prejšnjih levičarskih vlad, zlasti iz Šarčeve vlade. Kar je pravzaprav še ena od velikih tranzicijskih prevar, ki pa jim večina javnosti, naščuvane od popadljivega medijskega obdelovanja članov sedaj že prejšnje vlade, glasno ploska. Češ, končno pravi demokrati na oblasti. A streznitev bo prišla kmalu, če ne prej, pa takrat, ko bo vladajoča elita stegnila prste po njihovih denarnicah in bodo ugotovili, da so se zanje prijeli prepozno…
Vrnil se je tudi človek, ki je Šarcu odsvetoval govor v evropskem parlamentu
O državnih sekretarjih v kabinetu predsednika vlade smo sicer že zapisali nekaj besed, a sedaj je znan tudi točen »razrez« funkcij, ki jih bodo opravljali. Petra Škofic, legendarno ime LDS in tudi krogov okoli Liberalne, pardon, Alternativne akademije, je postala vodja kabineta predsednika vlade. Za Melito Župevc, ki je zamenjala že skoraj toliko strank kot Jani Möderndorfer, smo že zapisali, da bo skrbela za strateško komuniciranje, Anton Grizold naj bi skrbel za vojaške, obrambne in zunanje zadeve, za mednarodne zadeve bo skrbel tudi nekdanji veleposlanik Vojko Volk, sicer znano ime iz skupine mlajših poslancev Socialistične stranke Slovenije (naslednice SZDL), ki je v oktobru 1990 v trenutkih razkola v Demosu predlagala plebiscit (seveda so socialisti leta 1994 postali del nove družine LDS). V Golobov kabinet prihaja njegova goriška rojakinja Kaja Širok, ki zapušča zavod za pripravo projekta (Nove) Gorice kot Evropske prestolnice kulture 2025. Pred tem je bila direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki predstavlja eno od Arhimedovih točk tranzicijske levice ob »nadzoru nad preteklostjo«. Zanimivo je, da je Požareport novico o »premestitvi« Širokove v kabinet predsednika vlade objavil že pred nekaj dnevi, a so takrat zatrjevali, da to ni res in da Požareport zavaja. No, dva dni kasneje se je pokazalo, da je bilo še kako res.
In seveda sta tu še dva državna sekretarja, že omenjena Benedejčič in Mally, sicer izvedenec za evropske zadeve. S to funkcijo ima izkušnje že iz časa, ko je bil državni sekretar pri Šarcu (in je tako delal družbo Damirju Črnčecu), pred tem pa tudi že pri vladah Alenke Bratušek in Mira Cerarja. Prav Mally pa naj bi bil tisti, ki je Šarcu sugeriral, naj ne nastopi v evropskem parlamentu. V evropskem parlamentu je namreč uveljavljena praksa, da na vsakem plenarnem zasedanju nastopijo nekateri visoki predstavniki držav članic EU in predstavijo svoj pogled na prihodnost Evropske unije. Zanimivo je, da je časopis Delo takrat o tem poročal precej kritično, saj naj bi Šarec izgovor našel o tem, da so mu določili neustrezen datum (tik pred koncem mandata in malo pred volitvami v evropski parlament, kar bi pomenilo, tako Šarec, da gre za »predvolilni nastop« – sic!), a da v Evropi ne pomnijo, da bi kakšen premier iz rok izpustil to priložnost. V kabinetu takratnega predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija so sicer potrdili, da si je Šarec želel termin ob koncu leta 2019 – vendar pa svojega nastopa ni dočakal nikoli. Najbolj kritični viri so v njegovi zavrnitvi nastopa videli znamenja Šarčevega nerazumevanja EU, igranje užaljenosti in norčevanje iz Evrope, je takrat poročalo Delo. Iz Šarčevega kabineta pa je prišel začuden odziv, zakaj takšno ogorčenje, če je pa premier »večkrat slovenski in evropski javnosti predstavil svoje poglede in razmisleke ter podal svoja videnja izzivov in priložnosti, s katerimi se sooča Unija. To bo nadaljeval tudi v prihodnje.« No, na koncu pa je bil Mally tisti, ki je visoki evropski družbi razlagal poglede Šarčeve vlade na EU.
In ne samo to – zaradi Mallyjeve vloge je v Šarčevem kabinetu prišlo do razdora in že konec marca 2019 je s funkcije državnega sekretarja odstopil Roman Kirn, sicer eden najbolj izkušenih diplomatov, nekdanji veleposlanik v ZDA in nekdanji stalni predstavnik Slovenije pri OZN. Za Kirna je odstop pomenil dokončen razhod z LMŠ.
Golobova vlada provocira Washington
Toda v oči seveda najbolj bode primer Andreja Benedejčiča, zaradi katerega bo skoraj zagotovo ukrepal Washington. Kajti v okoliščinah, ko so odnosi med Moskvo in Zahodom zaostreni tako kot v najslabših časih hladne vojne, v ZDA ne bodo mirno gledali koketiranja posameznih držav s Putinovim režimom. In zagotovo so prve depeše med ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani ter State Departmentom že zaokrožile, zelo verjetno pa bodo že v prihodnjih tednih sledili prvi resnejši diplomatski ukrepi, sploh če bo Golobova vlada pokazala konkretno bližino s Putinom. Potem ko se je v ruskem veleposlaništvu v Ljubljani nedavno oglasil Zoran Stevanović, razvpiti predsednik izvenparlamentarne stranke Resni.ca in s tem potrdil močno bližino med »alt-desničarji« in anticepilci ter moskovskim režimom, se lahko zgodi, da bo tam sledil še kakšen »visok slovenski obisk« iz vladnih krogov. Navsezadnje bodo morali Golobovi najti novo zaposlitev za Karla Erjavca, ki bo po debaklu v Iskratelu zelo verjetno postal veleposlanik, morda celo v Moskvi.
Velja pa seveda spomniti, kaj se je dogajalo pred dobrimi desetimi leti, natančneje januarja 2012. Po volitvah decembra 2011, ko je prvo mesto osvojila Jankovićeva Pozitivna Slovenijo (in z njo Melita Župevc, op. p.), je kmalu postalo jasno, da Janković ne bo postal premier. A v tistem času je tudi ameriško veleposlaništvo, ki ga je vodil prodorni Joseph A. Mussomeli, poslalo signale, ki niso bili všeč trdemu jedru tranzicijske levice. Tako naj bi si ameriški veleposlanik ponujal za posrednika pri oblikovanju široke koalicije, kar so seveda levičarji (in rusofili) razumeli kot nedopustno vmešavanje tuje države v slovenske notranje zadeve. Takrat je sedaj že pokojni predsednik borčevske zveze Janez Stanovnik v Dražgošah grmel, češ da si je ameriški veleposlanik vzel pravico, “da skliče fantomsko koalicijo”. Potezo je označil kot nedostojno povabilo, stranke, ki so se mu odzvale, pa za Cankarjanske “hlapce”. Tudi tedanji predsednik republike Danilo Türk, ki je sicer rad javno bral levite diplomatom, je napadel Mussomelija, tako kot je v svojem edinem predsedniškem mandatu napadel tudi apostolskega nuncija zaradi govora v Kočevskem Rogu.
Kirn na zagovor, premier pa postal – Janša
Odnosi med Slovenijo in ZDA so bili takrat tako razgreti, da so Američani poklicali na razgovor tedanjega slovenskega veleposlanika v Washingtonu, že omenjenega Romana Kirna. Slednji se je kmalu po gromovniškem mitingu v Dražgošah na State Departmentu sestal z namestnico pomočnika ameriške državne sekretarke, ki je pristojna za Srednjo Evropo, Mario Jovanovich. Osrednji del pogovora je bil namenjen seznanitvi sogovornice s postopki oblikovanja nove slovenske vlade, pa tudi o okoliščinah, v katerih so bile podane izjave ameriškega veleposlanika v Sloveniji Mussomelija in odziv slovenskih predstavnikov. Kot je tedaj sporočilo zunanje ministrstvo, sta se oba strinjala, da je potrebno retoriko vrniti v diplomatske okvire in da nedavne izjave ne bodo imele vpliva na diplomatske odnose med državama. V diplomatskem jeziku to pomeni, da so Američani dali precej hud ukor Sloveniji, odpor levice do Američanov pa je zgolj še povečalo dejstvo, da je namesto Jankovića postal premier – Janez Janša (seveda do izglasovane nezaupnice dobro leto kasneje, ko je Slovenijo »vrnila v normalnost« Alenka Bratušek).
In če je zgolj nekaj takratnih krepkih izjav na račun ameriškega veleposlanika sprožilo reakcijo v Washingtonu, bo zagotovo zdaj še veliko bolj vroče, saj v Ukrajini divja vojna, Putin pa še zaostruje retoriko. In lahko se zgodi, da bodo nove neumnosti vlade pripeljale celo do mednarodne izolacije Slovenije. Pa čeprav je vlada delo komaj začela – in začela jih je tudi z napovedmi kadrovskih čistk. Če bi kaj takega naredila Janševa vlada, bi bilo na ulicah že pol milijona demonstrantov…
Ampak, kot pravijo dokaj aktualne modrosti: po jutri se dan pozna in, kakor je znano, so jutra zjutraj najlepša…