Piše: Maruša Opeka
Rusija je 24. februarja 2022 začela vojaško agresijo na Ukrajino. Od takrat je pred vojno zbežalo 5,3 milijona ljudi, ki iščejo zatočišče v državah Evropske unije in Republiki Moldaviji. Glavnina ukrajinskih beguncev je zbežala v sosednje države, večina tistih, ki so prišli do Slovenije, je našo državo samo prečkala, tistim pa, ki so ostali, se lokalne skupnosti s pomočjo države trudijo čim bolj pomagati.
Po podatkih Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je bilo na dan 28. april 2022 v Sloveniji skupno nastanjenih 805 oseb s priznano mednarodno zaščito. Od tega jih je bilo 15 v Integracijski hiši Ljubljana, 30 v Integracijski hiši Maribor, šest v stanovanjih, ki jih je začasno določila Vlada RS, štiri v azilnem domu, tri v dijaškem domu, 588 v zasebnih nastanitvah in 159 v tujini. Kot so pojasnili na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov so v kapacitetah urada ukrajinski begunci ta čas nastanjeni v Logatcu (339 oseb), na Debelem rtiču (94 oseb) in v Integracijski hiši Maribor (10 oseb).
Pri prijateljih in sorodnikih
Urad poskrbi za primerno namestitev oseb z začasno zaščito, kapacitete pa prilagaja glede na potrebe. Sprejem oseb se izvaja v nastanitvenem centru v Logatcu, od tam pa jih nastanjujejo v prostih kapacitetah na Debelem rtiču, v Jelšanah, Gornji Radgoni in Velenju, kjer so zdaj nastanjene le osebe, ki so namenjene v druge države in potrebujejo le prostor za počitek. »Po polni zasedenosti teh kapacitet se načrtuje sklepanje dogovorov za nezasedena stanovanja stanovanjskih skladov, z dijaškimi in študentskimi domovi, centri šolskih in obšolskih dejavnosti ter z drugimi primernimi objekti v državni lasti. Ko bodo zasedene vse primerne in proste kapacitete v državni lasti, bo urad začel z nastanjevanjem v kapacitetah, ki jih je pridobil na podlagi javnega poziva,« pojasnjujejo na uradu. Sicer pa lahko oseba z mednarodno zaščito po prejemu statusa v azilnem domu biva še 15 dni, nato pa se lahko za največ leto dni od dneva pridobitve statusa nastani v kateri od integracijskih hiš ali drugih nastanitvenih kapacitetah urada, nastanitev pa si lahko uredi tudi na zasebnem naslovu. Veliko ukrajinskih beguncev, ki so prišli v Slovenijo, si je namreč namestitev poiskalo pri znancih ali sorodnikih po različnih koncih Slovenije, tako da se v pomoč, podporo in integracijo vključujejo tudi lokalne skupnosti.
Vloga lokalnih skupnosti
Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je 12. aprila 2022 povabil župane, direktorje občinskih uprav in predstavnike občin na posvet, ki je potekal v Hiši Evropske unije v Ljubljani in so se ga udeležili gostje iz 41 občin. Glede na pogovor je v lokalnih skupnostih še nekaj odprtih vprašanj glede vključevanja otrok beguncev v šole, dodeljevanja pravice do denarne pomoči in izvajanja postopkov na upravnih enotah. Kot so potrdili na uradu, so bili glavni poudarki posveta z lokalnimi skupnostmi zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, uredba o načinu zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito in upravni postopki, ki se navezujejo na omenjeno zakonodajo. »Izpostavljeni so bili vpisi v šole, vpisi v vrtec in zdravstvena oskrba,« so še zapisali. Predstavniki različnih vladnih služb so odgovarjali na vprašanja v zvezi z mladoletniki brez spremstva, pravicami do denarne pomoči in denarne pomoči za zasebno nastanitev, nevarnostjo trgovine z ljudmi zbiranjem humanitarne pomoči.
Predstavniki slovenskih občin so se na podobnem posvetu glede vloge občin pri soočanju z begunsko krizo, ki ga je pripravila Skupnost občin Slovenije, srečali že konec marca, ko je bilo ustrezno ukrepanje pri številnih odprtih vprašanjih, povezanih z namestitvijo, pravicami beguncev, postopki registracije, humanitarno pomočjo … zelo pomembno.
Primeri dobrih praks
V zadnjih tednih iz celotne države poročajo o zglednem sodelovanju med prostovoljci v lokalnih skupnostih in ukrajinskimi begunci. Vključujejo se šole, vrtci, večgeneracijski, mladinski centri, humanitarne organizacije. Prostovoljci zbirajo pomoč v obliki hrane, oblačil, higienskih pripomočkov, beguncem pomagajo z učenjem slovenščine, ponujajo varstvo otrok. Pomoč pa ni samo na ramenih slovenskih prostovoljcev, ampak se v skupnost dejavno vključujejo že ukrajinski prišleki. Dober primer integracije in pomoči je ukrajinski dobrodelni center Chervona Kalyna v ljubljanskem BTC, v katerega je vključenih več kot 25 prostovoljcev iz Ukrajine, ki so prišli v Slovenijo v času vojne ali pa tukaj živijo že dlje časa. V omenjenem centru lahko begunci iz Ukrajine izberejo oblačila, čevlje, šolske potrebščine, igrače, dobijo osnovne informacije v zvezi z bivanjem v Sloveniji ter imajo možnost druženja, učenja in delavnic.
Dobrodelni center Chervona Kalyna, poimenovan po rdečem jagodičevju, ukrajinskem simbolu, se je aprila odprl v sodelovanju Veleposlaništva Republike Ukrajine v RS, Slovenske Karitas in družbe BTC. Obiskal ga je tudi predsednik Vlade RS Janez Janša, ki je ocenil, da je za begunce v Sloveniji dobro poskrbljeno, »še posebej v tem valu, ko praktično ni nobenih dilem, da gre za begunce, ki so ženske in otroci, možje pa se borijo doma«. Po njegovi oceni naj bi bila za zdaj Slovenija tudi manj obremenjena s tem begunskim valom, saj se je večina ukrajinskih beguncev zatekla na Poljsko, Slovaško, Madžarsko. Čeprav Slovenija nima pripravljenih veliko kapacitet, pa Janšo veseli solidarnost slovenskih družin, ki dobrohotno sprejemajo ukrajinske ženske in otroke. Na žalost pa so brez staršev v Slovenijo prispele sirote iz Luganska. Vlada je namreč pred tedni sprejela sklep o premestitvi dela sirotišnice iz Luganska v Slovenijo. Gre za 20 sirot, starih od enega do sedem let, in 18 spremljevalcev, ki so nastanjeni v vasi Slavina v občini Postojna.
V Sloveniji je bilo opravljenih več kot 18.000 registracij ukrajinskih beguncev, vendar jih večina le prečka našo državo.
