Piše: Mitja Grmovšek
O lokalni in državni problematiki smo se pogovarjali z Markom Toplakom, ki na listi SDS kandidira za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije.
Mark Toplak se je rodil 1963 v Ljubljani. Po končani gimnaziji v Šentvidu in odsluženi vojski je nadaljeval študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in diplomiral na viskološolskem univerzitetnem programu s področja konstrukterstva. Nenehno se tudi dodatno izobražuje na različnih področjih. Formalno izobrazbo in delovne izkušnje je nadgradil s študijem MBA v Angliji. V domačem okolju je tudi družbeno aktiven. Živi v Zapužah pri Begunjah na Gorenjskem, je poročen in oče treh otrok. Prosti čas rad preživlja v naravi, ukvarja se z različnimi športi in potuje, pri čemer ima v zadnjem času prednost družina, vnukinje in vnuki.
DEMOKRACIJA: Gospod Toplak, ste evidentirani kandidat za poslanca SDS na letošnjih volitvah. Kaj vas žene v politiko?
Toplak: Aktivno sem se politično angažiral pred dobrim desetletjem, takrat sem se včlanil v Slovensko demokratsko stranko. Že prej sem imel izdelano politično mnenje, ki ga nisem skrival, vedno sem bil pomladno naravnan. Odraščal sem v totalitarizmu, do enopartijskega sistema sem bil kritičen, politično stranko, ki je imela takrat oblast, sem odkrito zvračal. Ko smo prišli v večstrankarsko demokracijo, sem začel razmišljati o pristopu h kateri od pomladnih strank, a se dolgo nisem odločil. Takrat sem imel drugačne prioritete, v ospredju je bila družina, bil sem polno zaposlen in pogosto v tujini. V politično stranko sem se prvič včlanil takrat, ko sem začutil, da gre tranzicija v napačno smer, da se nam demokracija izmika. Odločil sem se z željo, da po svojih najboljših močeh pripomorem k izboljšavam v družbi. To je bilo po volitvah 2008, ko sem opazoval, kako se država reorganizira s pomočjo starih sil, ki so po enem mandatu abstinence od oblasti konsolidirale tranzicijsko levico v boju za oblast. V politiko me žene želja živeti v demokratični pravni državi enakih možnosti za vse. Od politike nisem imel nikoli osebne koristi, prav obratno.
DEMOKRACIJA: Kandidirate na listi Slovenske demokratske stranke. Zakaj ste se odloči za stranko SDS?
Toplak: V času odločitve, da se včlanim v politično stranko, sem videl SDS kot najbolj zdravo od pomladnih strank. To je bilo za časa Pahorjeve vlade, ko je bila SDS v opoziciji, po mojem videnju takrat edina pomladna stranka z realno politično močjo. V nadaljevanju sem aktivno družbeno politično deloval na lokalnem nivoju, dvakrat sem bil izvoljen v občinski svet. V radovljiškem občinskem svetu sem od volitev leta 2014 vodil svetniško skupino SDS, predsedoval odboru za gospodarstvo, ter sodeloval v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. S funkcij občinskega sveta sem leta 2019 odstopil po imenovanju na mesto direktorja Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. Agencija namreč izvaja projekte za več občin, nekatere od njih so tudi ustanoviteljice, zato nisem želel utvarjati morebitnega vtisa pristranosti.
DEMOKRACIJA: Kandidirate na Gorenjskem, na širšem območju Radovljice. Kako so ljudje zadovoljni z delom vlade v tem delu Gorenjske?
Toplak: Po mojem videnju je mnogo ljudi zadovoljnih z delom aktualne vlade. Na območju Radovljice in širše so se v zadnjih dveh letih realizirali ali pa začeli realizirati pomembni infrastrukturni projekti. Naj omenim posodobitev Gorenjske železnice in okoliške infrastrukture, začetek rekonstrukcije bazena, kolesarke povezave, vodna infrastruktura itd. Za časa Šarčeve vlade sem imel v vlogi direktorja Razvojne agencije možnost tesnega sodelovanja z župani Zgornje Gorenjske, od blizu sem videl njihovo nezadovoljstvo in razočaranje zaradi neizpolnjenih obljub. Lahko ugotovim, da se je v večini občin, v Radovljici pa zagotovo, s spremembo vlade situacija močno spremenila na bolje.
DEMOKRACIJA: Ta konec Gorenjske je znan po velikem človeku Avseniku. Koliko po vašem mnenju se vlaga v razvoj slovenske glasbe in kulture nasploh?
Toplak: Doprinos Slavka Avsenika z družino je za Slovenijo neprecenljiv. Veseli me, da se tradicija v Begunjah nadaljuje, še posebej ker se je Avsenikova glasba prijela tudi mladih. V zadnjem obdobju, v letih pred epidemijo, je bilo v Begunjah organiziranih nekaj uspešnih festivalov Avsenikove glasbe, ki so privabili veliko domačih in tujih gostov. Tovrstni dogodki morajo postati tradicionalni, kar bo gotovo koristilo tako razvoju kulture kot turizma. Vlaganj v slovensko glasbo in kulturo ni nikoli preveč, tovrstne investicije se vedno obrestujejo.
Ko smo že pri Begunjah, bi želel izpostaviti še nekaj pomembnih zgodovinskih dejstev in krajevnih znamenitosti. V Poljčah ob Begunjah je bila spočeta Slovenija, tam so delegati koalicije Demos pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika sprejeli zgodovinsko odločitev o razpisu referenduma za samostojno Slovenijo. V Podvinu se je v tistem času pisala Ustava Republike Slovenije. V Begunjah najdemo srednjeveška spomenika grad Kamen in graščino Katzenstein, v parku ob graščini stoji Plečnikova zapuščina, paviljon Jožamurka. Poleg drugih zanimivosti tu najdemo Avsenikov muzej in Elanov Alpski smučarski muzej, posvečen eni od najpomembnejših slovenskih blagovnih znamk. Vse to so dejstva, ki bi morala pripeljati Begunje na zemljevid obveznih šolskih ekskurzij pri pouku domoljubja.
DEMOKRACIJA: Se vam zdi, da je Gorenjske zapostavljena od države?
Toplak: Neposrečena tranzicija je vodila v izrazito centralizacijo države, kar je botrovalo zapostavljanju vsega, kar ni v centru, tudi Gorenjske. Demosova vlada je pred 30 leti pristopila k decentralizaciji Slovenije, a so se kasneje pod okriljem levih vlad ti trendi obrnili, okrepila se je moč prestolnice. To se danes pozna v demografskih trendih in dnevnih migracijah. Dodatno ima Gorenjska nesrečo, da skupaj z Ljubljano spada v zahodno kohezijsko regijo. Tako Ljubljana z okolico umetno dviguje kazalnike razvoja gorenjskega podeželja nad povprečje, kar posledično otežuje podeželju možnost pridobivanja razvojnih sredstev. Razvojno naravnana politika aktualne vlade, ki je usmerjena v decentralizacijo, obeta boljše čase.
DEMOKRACIJA: Na Gorenjskem se je pojavila želja po regionalni bolnišnici, zakaj je po vašem mnenju ta potrebna?
Toplak: Ko sem v času drugega vala epidemije, jeseni 2020, prevzel vodenje Splošne bolnišnice Jesenice, sem od blizu spoznal prostorsko stisko te bolnišnice.
Demografski trendi in aktualni podatki kažejo, da je Gorenjska na področju bolnišničnih kapacitet najbolj podhranjena regija v državi. V 30-letni zgodovini nam v Sloveniji še ni uspelo zgraditi nove bolnišnice. Jeseniška bolnišnica, ki je bila zgrajena med 2. svetovno vojno, kljub kasnejšemu dozidavanju in posodabljanju zaostaja za današnjimi potrebami regije. Gorenjska regija, ki je bila ves ta čas nadpovprečno razvita, ima poleg Klinike Golnik, zgrajene v času Kraljevine SHS, Psihiatrične bolnišnice v Begunjah, ki domuje v graščini, in Ginekološke klinike Kranj, na Jesenicah splošno bolnišnico, ki je bila nekoč sodobna, danes pa kljub pomembnim vlaganjem ne zmore zagotoviti vseh potrebnih storitev. Ko govorimo o novi regijski bolnišnici, ne gre za željo, temveč za nujo, sicer si lahko obetamo kolaps sistema.
DEMOKRACIJA: Ste edina regija v Sloveniji, ki nima svoje univerze. Kako gledate na to?
Toplak: Pravilno ste ugotovili, tudi na tem področju Gorenjska zaostaja za drugimi regijami v Sloveniji. Nadpovprečno razvita regija z več kot 200 tisoč prebivalci in s štirimi fakultetami si zasluži svojo univerzo. Tudi ustanovitev univerze bo pripomogla k decentralizaciji države in izboljšanju demografskih trendov v regiji. Mladi, ki se odpravijo na študij v oddaljena univerzitetna središča, se pogosto trajno odselijo.
DEMOKRACIJA: Slovenija se od samega začetka spopada z epidemijo novega koronavirusa. Zakaj se širjenje virusa pri nas ne ustavi?
Toplak: Čeprav se je aktualna vlada sestavila na začetku izbruha epidemije, ko je prevzela oblast od leve vlade, ki države ni ustrezno pripravila, je bila od samega začetka deležna metanja polen pod noge. Levičarji so znova dokazali, da za doseganje svojih sebičnih ciljev ne izbirajo sredstev. Žalosti nas, da so pri tem aktivno sodelovali osrednji mediji, še posebej to velja za nacionalno RTV. Pri spopadu z epidemijo bi večja nacionalna enotnost zagotovo koristila.
Do neke mere na situacijo vpliva naša mentaliteta. Že v preteklosti se je namreč pokazalo, da se v naši družbi nekateri niso pripravljeni sprijazniti z odrekanjem in omejevanjem svoboščin, četudi pri tem škodujejo drugim. Podobno je tudi v drugih postkomunističnih državah, ki imajo podobne težave.
DEMOKRACIJA: Leva opozicija vladi ves čas očita slabo pripravljenost in slabe ukrepe zoper novi koronavirus. So očitki upravičeni?
Toplak: Leva opozicija ima razbilo ogledalo, vemo, kaj se je zgodilo ob začetku epidemije, ki smo jo kot država pod levo vlado pričakali slabo pripravljeni. Napadi na vlado so se začeli, še preden se je vlada sestavila, da o pričakovanih v prvih sto dnevih mirovanja opozicije sploh ne govorimo. Leva opozicija je pokazala svojo naravo, ko sta ji bila v času, najtežjem za državo po osamosvojitveni vojni, najpomembnejša in edina prioriteta rušenje vlade in boj za oblast.
DEMOKRACIJA: Kakšno je vaše mnenje o delu vlade?
Toplak: Ta vlada je naredila veliko, seveda tudi kakšno napako. Nakljub orkestriranemu nagajanju leve opozicije ob podpori glavnih medijev je vlada državo vodila izredno učinkovito. Z epidemijo smo se spopadali z razmeroma blagimi ukrepi in dosegli dobre rezultate, sprejeti so bili pomembni zakoni, deset protikoronskih svežnjev, realiziranih in začetih je mnogo projektov, dosegli smo nadpovprečno gospodarska rast in rekordno nizko brezposelnost.
V razvitih demokracijah se na oblasti menjajo leve in desne vlade. V 30 letih samostojne Sloveniji tranzicija še ni končana. Za normalizacijo stanja v državi in nadaljevanje zastavljenih projektov na oblasti nujno vsaj še en mandat potrebujemo desno vlado.
DEMOKRACIJA: Si upate napovedati rezultat Slovenske demokratske stranke na volitvah?
Toplak: Upam si napovedati optimistični rezultat: Slovenska demokratska stranka bo na volitvah prepričljivo zmagala in sestavila stabilno vlado. Razlogi za moj optimizem izhajajo iz rezultatov dela aktualne vlade. Želim si visoke volilne udeležbe ter odločanja volivcev na podlagi vsebine programov političnih strank.
