3.3 C
Ljubljana
četrtek, 19 decembra, 2024

Ko se naši rusofili potuhnejo

Piše: Dr. Matevž Tomšič

Ruska agresija na Ukrajino je očitno prinesla še kako potrebno poenotenje Evropske unije in skupaj z njo vsega svobodoljubnega človeštva. Notranje razlike, spori in napetosti so potisnjeni na obrobje. Sedaj gre za obrambo svobode pred zatiralstvom, demokracije pred tiranijo, civilizacije pred barbarstvom. Ponorelega kremeljskega diktatorja je mogoče ustaviti samo z odločno, silovito in enotno akcijo. Jasno je namreč, da se Putin v primeru zmage ne bo ustavil v Ukrajini. Svoj osvajalski pohod bo nadaljeval, dokler ne bo s silo ustavljen. Ukrajinci s svojim junaškim odporom zato ne branijo samo svoje domovine, ampak ves svobodni svet.

Uničevanje Ukrajine je povzročilo precejšen upad rusofilstva v Sloveniji kot sicer eni od najbolj proruskih držav Evropske unije. Pri tem nimamo v mislih naklonjenosti do Rusije kot dežele in Rusov kot naroda, ampak podporo ruskemu režimu in njegovemu vodji. Slednjih je bilo še pred tedni vse polno. Veliko je bilo komentatorjev, ki so na družbenih omrežjih razkladali, kako je Rusijo »izzval« Zahod in da je njena zahodna soseda pač del njene interesne sfere, kar je popoln nesmisel. Kot da bi obstajala nekakšna »pravica do interesne sfere«.

Ukrajina je pač suverena država in kot takšna sama odloča, s kom bo vzpostavila zavezništvo. In vključitev države v zvezo NATO podpira velika večina ljudi, kar pomeni, da gre za izraz demokratične volje.

Posebej problematično je, da je močno jedro rusofilstva na nacionalni radioteleviziji. Le-ta se je močno izražala v nekaterih oddajah, posvečenih vojni v Ukrajini. Tako so mirno navajali absurdne zahteve Putinovega režima po »denacifikaciji« Ukrajine, kot da gre pri tem za nekaj najbolj normalnega. V predstavitvi dogajanja na bojiščih smo lahko poslušali navdušene razlage o uspehih ruske vojske in napovedi padca ukrajinske prestolnice Kijev že drugi dan agresije (in to takrat, ko je postalo jasno, da se je Rusom zalomilo). Kot da bi si nekateri želeli ruske zmage in s tem okupacije sosednje države.

V zadnjih dneh so se rusofili oz. putinofili nekako potuhnili. A pri tem gre samo za spremembo pristopa. Sedaj ne hvalijo več tako odkrito prezidenta Putina. Namesto tega relativizirajo odgovornost za vojno, češ da tudi ZDA, Evropa in NATO nosijo del odgovornosti. Še bolj sprevrženo je, da napadajo tiste, ki želijo pomagati Ukrajincem. In ker se je Janševa vlada odločno postavila zoper rusko agresijo ter napovedala izdatno pomoč napadeni državi in njenim ljudem, tudi v obliki dobave orožja, je ona glavna tarča rusofilskih napadov.

Tako je sedaj nenadoma sporno celo to, da se vlada pripravlja na sprejem beguncev iz Ukrajine. Češ da gre za dvojna merila, saj »beguncev« iz Sirije, Afganistana in drugih muslimanskih dežel noče spustiti v državo. Tako se je na nacionalkinem MMC pojavil idiotski očitek o nekakšnem »sistemskem rasizmu« aktualnih oblastnikov. Kot da ne bi šlo za povsem različne okoliščine. Sedaj imamo dejansko opraviti z begunci, tj. ženskami, otroki, starejšimi, medtem ko za boj sposobni moški ostajajo v domovini. Pri migrantskem valu leta 2015 pa je bila situacija obratna – veliko večino migrantov so predstavljali mladi moški. Poleg tega sedaj ljudje bežijo v sosednje države in ne na drugi konec sveta. In za konec, oni inkriminirani zapis na spletni strani vlade o kulturnih razlikah med tistimi, ki se sedaj zatekajo k nam, in onimi, ki so se želeli tedaj, povsem drži – pa če se različni varuhi politične korektnosti »na glavo postavijo«. Ukrajinci so del evropske civilizacije kot takšni bistveno bolj kulturno kompatibilni kot pa ljudje iz islamskega sveta. Zato se bodo precej laže integrirali v evropsko družbo.

 

Dr. Matevž Tomšič je sociolog, univerzitetni profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici ter predsednik Združenja novinarjev in publicistov.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine