Piše: P. J.
Pogovarjali smo se s prof. dr. Borutom Rončevićem, ki je dekan Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) in Fakultete za medije (FAM).
Je nosilec prestižnega naziva Jean Monnet Chair in tudi vodja centra odličnosti Jean Monnet na FUDŠ. Od nedavnega je tudi predsednik nadzornega odbora Radiotelevizije Slovenija.
Profesor Rončević, od leta 2018 ste dekan FUDŠ v Novi Gorici in od leta 2020 tudi Fakultete za medije v Ljubljani. Gre za zasebni fakulteti?
Tako je. Gre za zasebni fakulteti, ki pa izvajata tudi javno službo. FUDŠ ima praktično od začetka svojega delovanja koncesijo za izvajanje dodiplomskega programa socialni menedžment in magistrskega programa medkulturni menedžment. Za oba programa velja kar velik interes tako slovenskih kot tujih študentov. S Fakulteto za medije pa smo se prijavili na nedavni razpis za podelitev koncesij v visokem šolstvu. Verjamem, da bomo s prijavo uspešni in da bomo lahko že v naslednjem letu kot redna študija izvajali tudi študijska programa mediji in novinarstvo na dodiplomski in magistrski stopnji. Zelo zanimiva sta tudi plačljivi dodiplomski program psihosocialna pomoč in magistrski program psihosocialno svetovanje na FUDŠ, pa doktorska programa na obeh fakultetah. Študentom, ki jih zanima družboslovje in delo z ljudi, imamo res kaj ponuditi.
V zadnjih nekaj letih obe fakulteti zelo hitro rasteta. Kako je to mogoče glede na to, da demografski trendi niso obetavni?
Do teh rezultatov nismo prišli čez noč. To je posledica vrste let zelo predanega in kakovostnega dela, v katerem smo bili usmerjeni v naše študente in njihove delodajalce. To je zelo močno dvignilo ugled fakultete v okolju. Naši diplomanti so dejansko postali zelo iskani in na zavodu za zaposlovanje jih skorajda ni najti. To je tudi posledica zelo skrbne kadrovske politike, ki je kombinacija vzgoje lastnega osebja, tako akademskega kot tudi strokovnega, in pa skrbno izbranih visokošolskih učiteljev, ki so se na nas obrnili z željo po sodelovanju. Zato ne preseneča, da smo število študentov v le treh letih skoraj podvojili. To se je zgodilo pod mojim vodstvom, bi se pa seveda tudi pod vodstvom katerega drugega dekana, saj to ni rezultat večletnega dela le ene osebe, ampak celotne ekipe. Rastemo tudi po številu mednarodnih projektov, po povezovanju s tujimi visokošolskimi ustanovami in še mnogih drugih vidikih. Naše delo dosega tudi odličnost. Zelo smo ponosni, da imamo center odličnosti Jean Monnet tako na FUDŠ, ki ga vodim jaz, kot tudi na Fakulteti za medije, ki ga vodi prof. Matevž Tomšič.
Na spletni strani Fakultete za medije študente vabite h kreativnem študiju in poklicem prihodnosti.
Programi Fakultete za medije so v Sloveniji pa tudi širše res nekaj posebnega. Ne gre za klasičen novinarski študij, četudi so seveda pri njem tudi te vsebine. Klasični novinarski študiji so postali nereleventni, kar je posledica tektonskih premikov v medijskem prostoru. Medtem ko so včasih medijski prostor določale kapitalsko močne dominantne medijske hiše in je bil za medijske projekte potreben nemajhen kapital, je vzpon sodobnih spletnih in avdiovizualnih tehnologij omogočil tudi proliferacijo manjših medijskih projektov. Vsak ustrezno usposobljen diplomant lahko naredi svoj medijski startup. In takih je zelo veliko. To lahko opazimo že v Sloveniji, v demokratičnih državah pa je tega še veliko več. Konformizem s klasično uredniško politiko ni več potreben, vsakdo lahko postane svoj urednik, producent, ustvarjalec medijskih in kreativnih vsebin. Ta razvoj medijskega prostora je našim študentom pisan na kožo, saj poleg temeljnih znanj o naravi medijskega ustvarjanja v sodobni globalizirani družbi pridobijo tudi potrebne izkušnje in kompetence, ki jim bodo omogočile lažje profesionalno delovanje v medijskih organizacijah zelo različnih tipov. To se posebej nanaša na usposobljenost oblikovanja in posredovanja medijskih vsebin z uporabo najsodobnejših tehnologij. Naši diplomanti so celovito usposobljeni medijski strokovnjaki.
Velik poudarek dajete tudi trženju študijskih smeri. Drži?
Tudi to je naše delo. Na fakulteti imamo zanimive in dobre programe, seveda pa je treba to informacijo na ustrezen način posredovati zainteresiranim. Tudi tu poskušamo biti kreativni, da izstopamo iz množice ponudnikov.
Želite privabiti tudi študente iz tujine.
Smo jih že zelo veliko. Skoraj četrtina naših študentov so tujci, prihajajo iz mnogih držav. Pogosto slišimo, da je v Sloveniji preveč visokošolskih zavodov. Če bi ti zavodi izobraževali le za Slovenijo, bi to morda držalo, četudi tudi v tem primeru vztrajam, da je konkurenca koristna in v prid študentov. Vendar pa moramo biti vsi skupaj precej bolj ambiciozni. Zakaj bi se dajali med sabo? Raje sodelujmo in iz Slovenije naredimo zanimivo študijsko lokacijo, da bodo k nam hodili tujci in nam plačevali za to, da jih izobražujemo. Za to imamo res dobre pogoje, le premik v glavah moramo doseči.
