Piše: Vida Kocjan
Če bi bil zakon o dohodnini sprejet, bi zaposleni že za januar dobili višje plače, tako pa jih ne bodo. Zakon je blokirala “pogumna” Levica in predlagala posvetovalni referendum o njem, nato se je ustrašila lastne ideje.
S prvim januarjem se je minimalna bruto plača zvišala za 4,9 odstotka ali za 50 evrov mesečno. Določil jo je resorni minister za delo Janez Cigler Kralj in pri tem upošteval tako razmere pri zaposlovanju kot v gospodarstvu.
Po novem je minimalna plača določena pri 1.074,43 evra bruto, kar pomeni 757 evrov neto mesečno. V letu 2021 je bila bruto plača 1024,24 evra bruto ali 736 evrov neto. Za primerjavo: v letu 2020 je bila plača 940,58 evra bruto in 700 evrov neto, v dveh letih se je torej povečala za 134 evrov bruto ali za 14,2 odstotka.
V stranki Levica pod vodstvom koordinatorja Luke Mesca z letošnjim dvigom niso zadovoljni. Pravijo, da je povečanje mesečno prenizko, in zahtevajo, da se plača poveča.
Sindikati proti višji plači
Hkrati predlagajo spremembe pri določanju višine minimalne plačo, kot da se vse to lahko spreminja čez noč. Za te je namreč potreben dogovor v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki je tripartitni organ, sestavljen iz delodajalcev, sindikatov in predstavnikov vlade. Znano pa je, da so sindikati maja lani izstopili iz ESS, in sicer v trenutku, ko je vlada pod vodstvom Janeza Janše napovedala, da bo predlagala nižjo davčno obremenitev bruto plač in s tem višje neto plače.
V Levici se opirajo še na podatek o rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin. Gre za inflacijo, pri čemer pozabljajo, da je ta že upoštevana tudi v zdajšnji metodologiji za določanje minimalne plače. Zato je letos znesek minimalne plače za 4,9 odstotka višji kot v preteklem letu. Gre torej za čisto sprenevedanje Levice.
Levica že blokirala višje plače
Levica je torej preprečila letošnje višje neto plače. Ob sprejemanju sprememb zakona o dohodnini sredi decembra 2021 je v državnem zboru napovedala vložitev zahtevka za zakonodajni referendum, na katerem bi državljane in državljanke vprašali, ali se strinjajo z večjimi neto plačami. S tem so preprečili, da bi zakonske spremembe začele veljati že s 1. januarjem 2022. Skrbelo jih je namreč, da se bo v državnem proračunu zbralo premalo denarja.
Po vladnem predlogu bi se neto plače postopno zviševale do leta 2025. Takrat bi prav vsak zaposleni v Sloveniji prejel eno neto plačo več na leto. Spremembe bi se začele že v letu 2022; zaposleni, ki prejema minimalno plačo, bi že letos prejel približno 13 evrov višjo neto plačo. Ob zdaj določeni minimalni plači, ki prinaša 757 evrov neto mesečno, bi bilo to 770 evrov mesečno ali celo 53 evrov neto na mesec več kot v lanskem letu. Letno to pomeni, da bi zaposleni, ki prejema minimalno plačo, v letu dni prejel 640 evrov več kot v letu 2021. Znesek še zdaleč ni zanemarljiv.
Vlada je predlagala postopno zvišanje splošne olajšave, ki jo obračunavajo pri dohodnini. Znesek splošne olajšave, ki naj bi pokril minimalne življenjske stroške, bi se s 3500 evrov postopoma v letih od 2022 do 2025 povišal na 7500 evrov. Zaradi tega bi bila višja tudi neto plača posameznika. Izračun za zaposlenega, ki prejema povprečno plačo, kaže, da bi ta letos prejemal po 22 evrov več neto plače, kar je 264 evrov letno več. V letu 2025 bi mesečno prejel 90 evrov neto več, v letu pa 1080 evrov več.
Kaj vse še blokirajo?
Višja neto plača pa ne bi bila edina davčna razbremenitev, ki je zajeta v predlogu vlade o spremembah dohodninske zakonodaje. Vrnila bi se olajšava, kakršno smo poznali že pred leti, deležni pa bi je bili starejši po dopolnjenem 70. letu starosti. Predvidena je v višini 7500 evrov. Spremembe so pripravljene tudi za dijake in študente, ki dosegajo dohodke z opravljanjem začasnega ali občasnega dela. Uvedena bi bila olajšava v višini 3500 evrov, zaradi česar bi bili njihovi neto prihodki višji. Pomembno je tudi, da bi bili s spremembami dohodninsko neobdavčene družinske pokojnine pa tudi izplačila predšolskim otrokom, učencem, dijakom in študentom, ki jih ti prejemajo iz šolskega sklada.
Spremembi sta predvideni tudi pri dohodku od najemnin iz oddajanja premoženja v najem. Najprej bi se znižali normirani odhodki (s 15 na 10 odstotkov), hkrati bi se občutno znižala tudi davčna stopnja, in sicer z 27,5 na 10 odstotkov, zaradi česar bi bile najemnine nižje. Slednje je zelo pomembno predvsem za mlade. A tudi temu v Levici nasprotujejo. Ob tem spomnimo, da je dajatve na oddajanje premoženja dvignila vlada Marjana Šarca. Po tistem se je izkazalo, da so lastniki za ta del podražili najemnine. Zdajšnja vlada želi to popraviti in dajatve znižati.
Referenduma so se v Levici ustrašili
Vse to so zablokirali v Levici ob podpori in z glasnim odobravanjem sestrskih strank iz koalicije KUL (SD, LMŠ in SAB). Več kot očitno je, da so skušali z referendumom doseči, da se plače, najemnine, dohodki starejših, dijakov in študentov ne bodo povečali. Vse v korist državnega proračuna, da bo več denarja v njem ostalo za njihove podpornike iz vrst različnih levičarskih nevladnih organizacij in vstajnikov.
Ko so v vladni koaliciji dejali, da se z referendumom strinjajo, vendar naj bo ta na dan volitev, 24. aprila 2022, pa so v Levici in KUL skočili v zrak. Oni bi o tem odločali prej. Janez Janša, predsednik vlade, pa jim je sporočil, da to lahko storijo, če bodo poravnali tudi stroške napovedanega referenduma. Ti namreč niso nizki, znašajo okrog 4,5 milijona evrov. Na koncu so od namere tudi odstopili.
