Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“V mandatih desnosredinske vlade je postala že stalna praksa, da staroste nedemokratičnega, totalitarnega sistema, ki se je pod njihovim patronatom sesul v prah in pepel, ko niso na oblasti njihovi nasledniki, problematizirajo demokracijo v Sloveniji. Demokracijo, kakršne sami v cvetu svojih karier niso živeli, je niti skušali ustvariti; še več, so jo zavračali, celo omalovaževali kot sistem kapitalističnega izkoriščanja proletariata. To vemo, saj te vrednote pri njih občasno še vedno izbruhnejo na dan. In te so izrazito protizahodne in v svojem jedru protidemokratične,” so ob kontroverznih izjavah tranzicijskega Zavezništva za demokratično Slovenijo zapisali v komentarju uredništva Domovine. Zavezništvo naj bi sicer nudilo predvolilno podporo tranzicijski levici, jo nagovarjalo k predvolilni enotnosti in obnovi “demokracije”. Da v resnici ne gre za “demokracijo”, ampak za stare pozicije in privilegije, je iskrenemu opazovalcu hitro jasno. Pozivi k zaščiti “demokracije” spominjajo na vpitje tatu, ki kriči “primite tatu”.
Portal Domovina poroča, da bi se levi politični fosili, za katere lahko mirno rečemo, da so produkt starega družbenopolitičnega sistema, ponovno igrali naprednjake. Tokrat so vse “demokratično usmerjene stranke” pozvali k predvolilnemu zavezništvu, ki naj bi se bilo sposobno zoperstaviti “grožnji demokraciji in nevarnosti totalitarne oblike oblasti”. Z demokratičnimi strankami imajo v mislih vse tiste, ki si na vse kriplje prizadevajo ubraniti ostaline propadlega nedemokratičnega sistema – SD, LMŠ, Levico, SAB in Gibanje svoboda. Vsakemu razumnemu človeku je jasno, da gre za “limanice” za najbolj naivne “muhe” (volivce) in nikakor ne za obrambo svobode, demokracije itd. Gre za strah pred izgubo že davno pridobljenih privilegijev in pozicij v družbi.
Niko Toš, Rudi Rizman, Božo Repe in ostala tovarišija je v obdobju zadnjih dveh let v svojih pozivih kar nekajkrat pozivala slovensko javnost, v predvolilnem obdobju pa se je vnovič aktivirala. Čutijo se dolžni, da pred današnjim mitingom opozicije Kul z gibanjem Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba pozovejo k sklenitvi trdnega predvolilnega zavezništva, ki bi se zoperstavilo aktualni vladajoči koaliciji. Prepričani so, da je vlada Janeza Janše “grožnja demokraciji in predstavlja nevarnost totalitarne oblike oblasti. Da bi preprečili utrjevanje totalitarne oblasti in ponovno vzpostavili zaupanje v institucije pravne in socialne države, se moramo vsi demokratično opredeljeni ljudje in naše organizacije v polni meri zavedati usodnosti letošnje volilne izbire ter s svojimi dejanji in glasovi prispevati k ponovni uveljavitvi demokracije v Sloveniji,” še pojasnjujejo.
Zavezništvo za demokratično Slovenijo je podporna skupina “kubanske mini revolucije”
Tranzicijska intelektualna smetana se je kontroverzno poimenovala “Zavezništvo za demokratično Slovenijo”. Ob tem je več kot očitno, da gre za politični “juriš”, ki ga je spodbudil njihov duhovni oče iz Murgel Milan Kučan s svojimi izjavami, da so “te volitve morebiti zadnja velika bitka moje generacije” ter svojim poznejšim ustrahovanjem in ščuvanjem proti grožnji “fašizma” v Dražgošah (kar je na svojim mitingih nenazadnje potrdil tudi Golob). Komentar: gre za precej smešen koncept dojemanja demokracije, ki pa ga dejansko ohranja nedemokratično stanje v večinskem medijskem prostoru, zlasti ko je govora o javnih medijih. Desnosredinska vlada, ki je vsekakor sad demokratične izbire ljudstva na demokratičnih volitvah (po zahodnih standardih), je za levico “nedemokratična” in “fašistična”.
Ob tem lahko opažamo pojav nekakšne samooklicane civilne pobude kot predstavnice ljudstva (ki je ljudstvo seveda ni izbralo na nobenih volitvah) in ki levim političnim opcijam (dedičem komunistične zapuščine) predaja 138 zahtev in se imenuje Glas ljudstva. Politična levica pa ob tem čuti sveto poslanstvo osvobajanja Slovenije izpod namišljene okupacijske oblasti. Ob tem zadiši po gozdovih in revoluciji. V ospredju celotnega dogajanja se znajde nek “nov obraz” (alter Tito), ki naj bi zatirano ljudstvo popeljal v svobodo (od tod ime Gibanje Svoboda). Takšnemu “kubanskemu” (venezuelskemu) konceptu vzpostavljanja demokracije v neki “zeleni” demokraciji (kot je slovenska), ljudje še lahko nasedejo. Dejstvo pa je, da “novi obrazi” (mesije), idejna izpraznjenost in baziranje na antijanšističnih (“antifašističnih”) čustvih kaže na politično nezrelost in da takšna levica dolgoročno nima bodočnosti.
Trenj med Kulom in Golobom ni več mogoče prikriti
Kot v nadaljevanju poroča Domovina, so staroste tranzicijske levice prepričani, da aktualna vlada državo vodi avtoritarno, si sistematično podreja zakonodajo in sodstvo, z represijo uničuje “civilno družbo, socialno državo, kulturo in medije ter vodi koruptivno gospodarsko politiko”. Obenem ne morejo mimo “orbanizacije” državnega premoženja in javnih medijev ter obremenjevanja prihajajočih rodov z visokimi dolgovi. Prav zato vse “demokratično usmerjene politične stranke, zlasti Socialne demokrate, Listo Marjana Šarca, Levico, Stranko Alenke Bratušek in Gibanje Svoboda”, nagovarjajo k temu, da pred volitvami sklenejo pisni sporazum ter postanejo “programsko usklajena in trdna predvolilna koalicija”. Kajti le takšna lahko, po njihovem prepričanju, doseže ustrezno podporo ter dvotretjinsko večino v DZ-ju, kar naj bi omogočilo razvoj in preboj ter povrnilo tako pravno kot tudi socialno državo, spremembo volilnega sistema, uveljavitev demokracije itd.
Komentar: Spomnimo, da bi bila takšna koalicija (če bi jo Golobu sploh uspelo sestaviti) morda še bolj krhka od vlade Marjana Šarca. Na levem političnem polu že poteka “mesarsko klanje” za glasove volivcev. Golob nekaj političnih izkušenj sicer ima in dejansko ni “nov obraz” (LDS, Pozitivna Slovenija, SAB), vendar pa se je s svojo bojevito retoriko očitno pozicioniral na trdi levici, s tem pa bo odžiral glasove političnim partnericam (LMŠ, SAB in SD). Neodločene “sredinske” volivce bo težko pritegnil. Poleg tega je pri njem opazen “božanski kompleks”. Če so se leve politične partnerice že pod Šarcem pritoževale, da jih “stiskal v kot”, bi bilo to v primeru Goloba še očitneje. Tudi nedavne izjave iz vrst SD-ja in Levice glede Goloba ne obetajo veliko. In nenazadnje so tu še precej klavrni javni Golobovi javni nastopi (denimo na N1 Slovenija), kjer se je celo sporekel z novinarjem, ali pa tisti v Tarči na javni RTVS, kjer ga je besedno povsem nadigral notranji minister Aleš Hojs. Očitno je, da bo Golob šibek v predvolilnih soočenjih.
“Neodvisna” RTV Slovenija ne pripada zgolj levici, ampak vsem državljanom
Staroste pa levico še pozivajo k podpori “neodvisnemu novinarstvu”, zlasti na RTVS. Obenem jih še nagovarjajo, da zavrnejo “potvarjanje zgodovine, razvrednotenje slovenske znanosti, kulture in umetnosti ter protiustavno in nastopaško, slovenski državi in gospodarstvu škodljivo zunanjo politiko vladajoče stranke.” Komentar: v času levih vlad smo bili priča zunanjepolitični osamitvi in prijateljevanju zlasti z Moskvo in Teheranom, v času Janševe vlade pa povezovanju z jedrno Evropo, ZDA in številnimi drugimi državami po svetu. Kot še poroča Domovina, si ravno tako želijo demokratičnega nadzora volilne kampanje, predvolilnega dogajanja in volitev kot takšnih. Vladajoči koaliciji očitajo, da bi utegnila zlorabiti “vsa sredstva” za ohranitev oblasti. V imenu Zavezništva: Rado Bohinc, Lucija Čok, Božidar Flajšman, Spomenka Hribar, Polona Jamnik, Dušan Keber, Bogomir Kovač, Vlado Miheljak, Boris A. Novak, Vesna Mikolič, Stane Pejovnik, Emil Milan Pintar, Jože Pirjevec, Barbara Rajgelj, Danijel Rebolj, Božo Repe, Rado Riha, Rudi Rizman, Blaž Rozman, Svetlana Slapšak, Slavko Splichal, Darko Štrajn, Ivan Svetlik, Niko Toš, Vito Turk, Boris Vezjak.
