So prijeli ga, se je upiral,
spraševal, zakaj ga sploh lovijo
in čemu ga za rokav držijo,
rad bi Zorči se o tem prepiral.
Je potem dejal, da kranjski Janez
je v resnici, kar lahko dokaže,
da nedolžen je, da nič ne laže,
in da naj spustijo ga še danes.
Si smetil in pa k uporu ščuval,
če si Janez ali pa če nisi,
prepoznan kot kolovodja ti si,
ko vsevprek grozil si in pa pljuval.
Si upiral se in delal zgago,
policaj pojasni mu pravice,
on pa, da govorec je resnice,
s cest samo pometal je nesnago.
So privili ga in je obljubil,
da ne bo upora več ne zgage,
ker mu je dovolj aresta vlage,
policaju roko je poljubil.
Se zavedel zdaj je Zorči tale,
da sam pravega ni sin očeta
in da mu prostost bila je vzeta,
ker njegov je oče žal le čale.
