Piše: C. R.
Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru s hrvaškim predsednikom vlade spregovoril o sodelovanju med državama, o nujnosti pogovarjanja in reševanja odprtih vprašanj. Izpostavil je, da se v času, ko sta Slovenija in Hrvaška skupaj v Evropski uniji, v zvezi Nato ter v vseh ostalih mednarodnih organizacijah, odpira vrsta vprašanj, glede katerih je treba nadaljevati dialog. “Ko gre za usklajevanje interesov znotraj Evropske unije, imamo s Hrvaško vrsto podobnih stališč. Imamo pa tudi nekaj vprašanj z različnimi stališči,” je dejal. Izpostavil je, da je sodelovanje s Hrvaško, odkar je članica Evropske unije, na številnih področjih ne samo dobro, temveč odlično. “Približno tretjina slovenskih investicij izven Slovenije je na Hrvaškem. Gre za preko dve milijardi evrov investicij. Imamo pa tudi milijardo hrvaških investicij v Sloveniji.” Ob tem je dejal, da se članstva Hrvaške v evro-območju ne bodo razveselili le na Hrvaškem, temveč tudi v Sloveniji. “Tu ne gre le za administrativne korake, ampak gre za dejansko občutenje pri ljudeh. Če lahko uporabljaš isto valuto, je to tudi dodaten motiv pri gospodarskem sodelovanju,” je ocenil predsednik vlade. V pogovoru je poudaril tudi pomen širitve schengenskega območja. Dejal je, da je bilo na neformalnem vrhu EU veliko govora tudi o varnostnih izzivih Evropske unije, da je bila izražena velika podpora temu, da se države, ki so članice Evropske unije, vključijo tudi v schengensko območje ter, da so vse že izpolnile tehnične pogoje. “To je v skupnem interesu. Pogojevati nekaj, kar je v skupnem interesu, se v svetovni in evropski politiki dogaja, je pa treba pretehtati slabosti in koristi in jasno je, kje so koristi,” je dodal. Nadaljevanje pogovora je bilo namenjeno boju z epidemijo covida-19. “Hrvaška je bila v nekoliko drugačni situaciji ob začetku epidemije kot mi. Mi smo bili ob začetku epidemije v fazi menjave vlade. V roke smo dobili prazna skladišča, situacijo brez priprav in načrtov,” je povedal premier. Dejal je, da Sloveniji v prvem valu epidemije glede na takratno situacijo ni ostalo drugega, kot omejiti gibanje. “Slovenija je omejila gibanje na občine, ker tam imamo civilno zaščito, ki je organizirana in je lahko pomagala v situaciji v državi,” je poudaril. Predsednik vlade je v nadaljevanju pogovora dejal, da pandemija koronavirusa predstavlja situacijo, kjer moraš uporabiti toliko bolj restriktivne ukrepe, kolikor manj zaščitne opreme imaš. “Kolikor manj ljudi je cepljenih, toliko večje je tveganje za širjenje okužbe in toliko več ukrepov, kar se tiče omejevanja javnega življenja, je potrebnih.”
Glede turistične sezone je predsednik vlade Janez Janša ocenil, da se je Hrvaška dobro organizirala. Poudaril je, da je k uspešnemu ukrepanju prispeval tudi hiter dogovor na ravni EU glede covidnega potrdila. V nadaljevanju je poudaril pomen uvedbe turističnih bonov v Sloveniji v letošnjem in lanskem letu, da se je njihova uporaba letos razširila tudi na kulturne, športne in druge dejavnosti ter, da je bilo letos zanje namenjenih 200 milijonov evrov. “Če bonov ne bi bilo, bi za od 60.000 do 65.000 ljudi morali plačevati odsotnost z dela. Odločili smo se, da je bolje, da naredimo spodbudo v obliki bonov.” Dejal je, da s pomočjo turističnih bonov turistična dejavnost teče, ljudje so zaposleni, s subvencijami ni treba kriti fiksnih stroškov. “To je bila win-win situacija.”
“Prihodnost sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško je lahko boljša, kot je bila v preteklosti. Z vidika gospodarskega sodelovanja pa je bila tudi preteklost dobra. S članstvom obeh držav v EU, s padcem carin in administrativnih ovir, so nastali novi, boljši pogoji za skupne projekte, ki se jih morda niti še ne zavedamo v celoti. Ko pride neka nova priložnost, je sicer tudi ne moreš izkoristiti čez noč. Nekaj časa traja, da se vzpostavijo administrativni in ostali pogoji. Nekatere stvari pa bodo dale dodaten zagon gospodarskemu in turističnemu sodelovanju, ” je delaj premier. Ob tem je izpostavil tudi pomen skupnega sodelovanja treh pristanišč Reke, Trsta in Kopra. “Nastajajo tudi pogoji za velike projekte. Za sodelovanje treh pristanišč – Reke, Kopra in Trsta. Vsa pristanišča so moderna, a so omejena s prostorom. Logistika in promet se povečujeta. Čas dostave blaga, izdelkov, polizdelkov je vedno bolj pomemben. S skupnim nastopom bi lahko ta tri pristanišča konkurirala drugim severnomorskim pristaniščem, ne pa med sabo,” je zaključil slovenski premier.
