Piše: C. R.
Danes so se na vrhu EU-Zahodni Balkan, ki ga je gostilo slovensko predsedstvo Sveta EU na Brdu pri Kranju, zbrali voditelji in voditeljice držav članic EU in šestih partneric z Zahodnega Balkana: Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Republike Severne Makedonije in Kosova. Vrhu je predsedoval predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zastopal EU.
Po današnjem srečanju je sledila novinarska konferenca, na kateri so sodelovali predsednik vlade Janez Janša, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Michel se je na novinarski konferenci po vrhu najprej zahvalil slovenskemu predsedstvu za organizacijo včerajšnjega neformalnega zasedanja voditeljev EU-ja in vrha EU-Zahodni Balkan, “kjer smo imeli priložnost za izmenjavo pogledov in pojasnil glede različnih političnih vprašanj, kot o vladavini prava in boju proti korupciji, pri čemer moramo biti odprti in se pogovarjati, da se zagotovi napredek in da vsi spoštujemo temeljna načela in jim sledimo, to je ključnega pomena, gre za izbiro, za tisto, kar želimo kot članica EU.”
Po besedah predsednika Evropskega sveta je širitev tudi izbira držav Zahodnega Balkana, kaj želijo za svoje države, a ključne so reforme, med njimi zeleni dogovor in digitalna agenda. “Ponudili smo velik znesek denarja, največ doslej, in na ta način lahko spodbujamo sodelovanje v regiji,” je zatrdil predsednik Evropskega sveta.
Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je zahvalila za izvrstno izveden vrh in slovensko gostiteljstvo, pri čemer je dejala, da je bilo sporočilo vrha jasno: te države so del iste Evrope kot države članice. “Imamo skupno zgodovino, skupne vrednote in tudi skupno usodo. Evropska unija ne bo popolna brez Balkana,” je zatrdila in dodala, da si bo Komisija še naprej prizadevala doseči napredek pri integraciji k Evropski uniji. “Naš cilj je širitev,” je poudarila predsednica Evropske komisije. Po njenih besedah je naložbeni načrt v ospredju sodelovanja z Zahodnim Balkanom. “Spremljamo tudi politični proces, ki je ključnega pomena, če želimo globljo in tesnejšo povezanost regionalnega trga,” je dejala von der Leynova in dodala, da partnerice Zahodnega Balkana izvajajo pomembne reforme,” opazen je velik napredek, čeprav reforme še niso zaključene, se je pa veliko stvari izboljšalo. Med potjo po zahodnobalkanskih državah prejšnji teden je Ursula von der Leyen zaznala frustracije zaradi dolgotrajnega procesa približevanja, a sama je opazila velike spremembe, zato je pomembno, da se nadaljujejo reforme na ključnih področjih, kot so boj proti korupciji, gospodarske reforme in svoboda medijev.
Tudi predsednik vlade Janez Janša se je uvodoma zahvalil Charlesu Michelu za organizacijo neformalnega vrha v Sloveniji. “Mislim, da je bil to zelo pomemben dogodek, ki je razčistil sliko glede situacije v regiji,” je dejal premier in se ob tem zahvalil tudi predsednici Evropske komisije za vložene napore, da se rešijo nekatera konkretna vprašanja, ki jih je potrebno rešiti, preden se sploh lahko pogovarjamo o nadaljevanju širitvenega procesa.
“Veseli smo, da smo gostili vrh v polni zasedbi, in to po času, ko smo se vse države spopadale z epidemijo,” je dejal premier in dodal, da je fizično srečanje bilo pravo olajšanje, saj se tako lahko reši več odprtih vprašanj kot ob avdio-video konferencah.
“Današnji neformalni vrh med Evropskih svetom in voditelji držav Zahodnega Balkana je, kar se tiče EU perspektive te regije v celoti po tisti odločitvi iz leta 2003 v Solunu, kjer se je celotni regiji garantiralo članstvo v EU, ko se izpolnijo pogoji, prelomen dogodek,” je nadaljeval premier Janez Janša. “To je bil prelomen dogodek ne samo zato, kar se je zgodilo danes tukaj, ampak tudi zaradi številnih procesov, ki so doslej potekali in so omogočili, da se pogovarjamo o širitvi kot o strateškem odgovoru na strateške izzive – mislim na napore Nemčije v okviru berlinskega procesa, Slovenije in Hrvaške v okviru Brdo – Brijuni procesa, angažmaje voditeljev držav Zahodnega Balkana znotraj regije – ko se skušajo ustvariti povezave, ki olajšujejo konkretne korake na poti v EU,” je dejal premier in dodal, da ima v mislih tudi napore Evropske komisije in komisarja za širitev, pri čemer je jasno, da EU s konkretnimi koraki dokazuje, da se regija Zahodnega Balkana vrača na tisto mesto, kamor jo je postavila odločitev iz Soluna. “Odločitev v Solunu je bila sprejeta, ker je to bil čas, ko so se tragične posledice devetdesetih let prejšnjega stoletja, vojne grozote, čutile v zraku in takrat je bila soglasna odločitev, da je edina trajna rešitev za to regijo, ki bo prinesla mir in stabilnost, članstvo v EU. Takrat se je računalo, da se bo to zgodilo prej, ampak tisti odločitvi so sledile številne krize, s katerimi se je soočala EU in regija sama, kar je privedlo do zamud,” je dejal predsednik vlade. Dodal je, da je v deklaraciji, ki je bila usklajena za tokratni vrh, “veliko dobrih sporočil za ljudi, ki prebivajo v regiji, od 30 milijard evrov za investicije, do obljube skorajšnjega roaminga – bistvena pocenitev telefonskih in ostalih povezav v regiji – kot tudi spodbude, ki se nanašajo na potrebno reforme.”
“Nobena skrivnost ni, da si je Slovenija v času usklajevanja deklaracije prizadevala, da se vanjo vgradi bolj konkretna časovnica. To ni bilo vključeno, smo se pa o tem pogovarjali,” je dejal predsednik vlade in dodal, da je pripravljenost velike večine držav članic EU, da je naslednje desetletje tisto obdobje, v katerega bomo usmerili napore v to, da se perspektiva članstva v EU realizira v čim večji možni meri.
“Evropska perspektiva držav, ki so del evropske celine, je bila, je in bo, zelo pomembna in pomembno je, da smo v deklaracijo vključili pojem širitev, da je to bilo soglasno sprejeto in da je to velika spodbuda kandidatkam, državam na Zahodnem Balkanu, za članstvo v EU,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša.
Današnja in včerajšnja razprava sta bili po besedah predsednika vlade, bogati, ob robu pa je potekala tudi vrsta dvostranskih srečanj, kjer se je reševalo konkretna vprašanja, ki jih je treba rešiti, da gredo procesi naprej. “Ob tej razpravi je jasno, da če želimo, da je perspektiva članstvo držav Zahodnega Balkana v EU nekaj oprijemljivega za živeče generacije, nekaj kar daje upanje, spodbudo reformnim procesom, potem morajo paralelno potekati trije procesi. EU potrebuje spremembe znotraj institucij, da bo učinkovita tudi v razširjeni sestavi, hkrati pa mora s procesom reševanja odprtih vprašanj, kot so med Severno Makedonijo in Bolgarijo ali med Srbijo in Kosovom, teči tudi pogajalski proces. Pogajalski okvir pa je tisti, ki omogoča in olajšuje konkretna taktična vprašanja,” je dejal predsednik vlade in dodal, da znotraj pogajalskega okvirja, katerih širši okvir je širitev, razprava poteka drugače, kot če se samo selimo od vprašanja do vprašanja. “Odprtih vprašanj v regiji je na stotine in če si ne bomo zagotovili širokega okvirja, potem bo vsak teden nekaj novega in ogromno naporov bo porabljeno, da nekaj rešimo za kratek čas, potem pa problem spet izbruhne. V naslednjem desetletju torej potrebujemo hkrati potek teh treh procesov,” je poudaril predsednik vlade. Prav tako je ocenil, da če se v realnem času evropskega perspektiva držav Zahodnega Balkana ne zagotovi, se lahko ponovi zgodovina, katere si nihče ne želi. “Upam, da bo to spodbuda, da bodo koraki bolj hitri in bolj odločni kot so bili v zadnjem desetletju,” je še dejal predsednik vlade Janez Janša.
Tako predsednik vlade Janez Janša kot predsednica Evropske komisije in predsednik Evropskega sveta so bili v nadaljevanju na voljo tudi za različna novinarska vprašanja.