Piše: C. R.
Hacquetovo najpomembnejše botanično delo z naslovom Plantae alpinae Carniolicae (Kranjske alpske rastline) je izšlo v latinščini leta 1782 na Dunaju. Gre za do sedaj še neprevedeno temeljno znanstveno delo o naših krajih, v katerem je avtor opisal 11 rastlin in eno glivo, ki rastejo v kranjskih Alpah in v Istri in ki so bile po njegovem mnenju nove, še neopisane. Vse je imenoval po krajih, po nahajališčih in jih tudi narisal. Nekateri herbarijski primerki so še vedno v zbirki, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Pri 4 semenkah (npr. triglavskemu svišču in triglavskemu dimku) mu prvenstvo odkritja in opisa pripada, ostale pa so bile opisane že prej. Hacquet je za Scopolijem glavni raziskovavec našega rastlinstva in naših krajev sploh in je prvi v svetovnem merilu, ki je opazil vpliv različne geološke podlage na razširjenost rastlin.
Plantae alpinae Carniolicae (Kranjske alpske rastline)
V pričujočem delu je opisal tudi štiri “triglavske cvetke”, kakor jih je imenoval botanik Tone Wraber: triglavski svišč, triglavski otavčič, triglavsko neboglasnico in triglavski petoprstnik. Knjiga pa morda najbolj slovi po tem, da je v njej Hacquet popisal skrivnostno in mitsko rožo Scabiosa trenta, ki jo je toliko časa po gorah zaman iskal Julius Kugy. Hacquetova risba na porumenelem papirju je v Julijske Alpe pripeljala mladega Juliusa Kugyja, ki je skrivnostno cvetlico dolgo iskal. Ni je našel. Uganko je razrešil avstrijski botanik Kerner, ki si je ogledal Hacquetov primerek Scabiosa trenta v tedanjem Kranjskem deželnem muzeju v Ljubljani. Ugotovil je, da Hacquet ni našel nove vrste, ampak je poimenoval že znano vrsto bledo obloglavko (Cephalaria leucantha), ki raste na Krasu in na skalovju v submediteranskem območju. Scabiosa trenta, ki jo je Hacquet nabral v gorah nad Trento, je bila le relikt iz toplejših medledenih dob, ko je termofilno rastlinstvo prodrlo v Alpe. Prav mogoče je, da je Hacquet našel zadnje primerke te vrste, njegovi nasledniki pa ne več, ker je rastlina na pobočjih Triglava že izumrla.
Baltazar Hacquet in Triglav
Slavni botanik, geolog in pionir alpinizma je neločljivo povezan s Triglavom. Malo je manjkalo, da bi kot prvi osvojil Triglav leta 1777. Naslednje leto je to uspelo štirim srčnim možem, sam pa je nato vrh osvojil 8. avgusta 1779 in nato še 23. julija 1782. Še vedno velja njegova upodobitev Triglava v delu Oriktografija Kranjske za prvo upodobitev nasploh, njegov vzpon na Triglav za prvi dokumentirani vzpon, Hacquet je bil tudi prvi, ki je izmeril višino Triglava, …
“Čeprav sem več kot enkrat splezal skoraj na vrh Triglava in prebrskal bližnjo okolico njegovo, si niti od daleč ne smem domišljati, da mi je prišla več kot tretjina tamkajšnjih redkih rastlin pred oči. O, kako često sem si zaželel ostati gori leto dni kot pastir, da bi imel priliko ob vsakem času prehoditi to s cvetjem bogato pokrajino; koliko bi pač še mogel odkriti redkih rastlin, ki mi tako nikdar ne bodo prišle pred oči.”
O izdaji
Knjigo, na 120. straneh, sestavlja faksimile izvirnika, slovenski prevod izpod peresa mag. Mateja Petriča, 5 velikih grafičnih prilog, ki se na široko odpirajo iz knjige ter obširna spremna študija, ki jo je spisala dr. Nada Praprotnik. Ohranjen je format originala, zaradi kompleksnosti izdaje pa je za ročno vezavo, zlatotisk, lepljenje prilog in platničenje poskrbel mojster knjigoveštva Milan Mrzel.
To je že četrti prevod domoznanskega dela, neprecenljivega za slovensko zgodovino, ki sta ga v zadnjih letih sozaložništvu izdala založba Maks Viktor in Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica v zadnjih letih. Prvi je bil prevod Temeljitega poročila o na Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru Franca Antona von Steinberga, drugo Hidrografska in fizikalna pisma s Kranjske Tobiasa Gruberja, tretja Oriktografija Kranjske Baltazarja Hacqueta, trenutno pa prevajajo Opis na najvišji ukaz Njegovega rimskocesar. in kralj. veličanstva Franca I. raziskanih redkosti narave, ki se nahajajo v vojvodini Kranjski Josepha Antona Nagla.
Prevod iz latinščine: mag. Matej Petrič
Spremna študija: dr. Nada Praprotnik
Urednika: Tomaž Čeč, Marija Hribar
Založništvo: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Založba Maks Viktor
Cena: 60 EUR
S spoštovanjem,
Tomaž Čeč Marija Hribar
Založba Maks Viktor Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
