Piše: Gregor Preac
Iran je verska država. Tam od islamske revolucije leta 1979 vladajo srednji vek islama, duhovščina – ajatole, ki vodijo šolstvo, gospodarstvo, vojsko, znanost (za vojsko), se vmešavajo praktično v vse pore življenja, učenja, misli, zdravljenja, prehranjevanja, oblačenja.
Do leta 1988 je bila prepovedana celo igra šah, še danes so prepovedani igranje kart in vse t. i. igre na srečo. Ženske niso smele biti na stadionih, moški pa ne tekmovati v hlačah nad koleni. Kdor bere Homeinijeve misli in zapovedi, sploh v odnosih med moškim in žensko in za poroke, ve, da ima opravka z najbolj notoričnim islamskim fašizmom, kjer je ženska kot žival za prodajo in nakup, spolno zadovoljitev moškega in rojevanje vojakov za revolucijo. Ženskam v javnosti ni dovoljeno niti peti!
V vojni med Irakom in Iranom 1980−1988 je na vsaki strani umrlo pol milijona mladih. Iranski verski fanatiki so pripeljali še mladoletne fante, jih vtaknili v uniforme ter jih brez pravega vojaškega urjenja in pod frenetičnimi govori ajatole Homeinija iz zvočnikov poslali na juriš čez čistino puščave proti iraškim strojnicam. Pristali so na Behešt-e-Zahri, največjem teheranskem pokopališču, kjer sem jokal, ko sem hodil med grobovi z rdečimi, zelenimi, črnimi zastavami s koranskimi napisi, plastičnimi rožami in fotografijami mladih fantov na nagrobnikih. Dvanajst hektarjev zemljišča je tam samo za mučenike, šahide. Leta 1998 sem na glavnem trgu nad ulico Firdusi opazoval množico in avtodvigalo, dokler niso nanj oblasti obesile moškega. Zadekane v črne čadorje so izvrševanje smrtne obsodbe opazovale tudi ženske z majhnimi otroki. Obesili so ga za homoseksualnost.
Iran je zdaj že 42 let verska ječa, morišče, grobnica. Sto udarcev po hrbtu ali podplatih, če te dobijo na skrivni zabavi z zahodno oziroma neversko glasbo in alkoholom ali s preveč spuščeno naglavno ruto, je še malenkost. Samo da ne pristaneš v zaporu, kajti politični zaporniki v zaporih izginjajo ali pa so zaprti dekleta in fantje posiljeni, največkrat kar ritualno, kako jih zlomiti; v tem sodelujejo pazniki, policisti ter pripadniki vladne milice basidži in pazdariji.
Slovenska levica
Potem pa imate tu slovensko levico, ko predsednik države Borut Pahor obiskuje ajatolo Hameneija, podobnega zločinca in množičnega morilca, kot je bil ajatola Homeini, in za Iran z NLB opere milijardo dolarjev. Violeta Bulc se je kot takratna evropska komisarka za promet na uradnem obisku v Teheranu leta 2016 pokrila z ruto. Na obisku iranskega veleposlanika v Ljubljani Kazema Šafeija pri Tanji Fajon julija 2020 slednja sicer ni bila pokrita, a ni sprožila nobenega vprašanja o pravicah žensk, gejev, zaprtih novinarjev in drugih političnih zapornikov v Iranu. Nihče iz slovenske levice ni nikoli obsodil usmrtitve iranskega blogerja, novinarja, disidenta Ruhollaha Sama decembra 2020, ne preganjanja družine Masih Alinejad, novinarke, aktivistke, ki ima na spletu 2,5 milijona sledilcev in je sprožila kampanjo proti obvezni naglavni ruti za ženske, ne slavnega iranskega filmskega režiserja Jafarja Panahija, ki je dobil šest let zapora in 20-letno prepoved snemanja filmov, ker režim ne mara njegovih filmov, pa je v času procesa leta 2010/11 s pretihotapljeno drobno kamero posnel film o svojem življenju ujetnika in ga v posmeh zločinskim ajatolam naslovil “To ni film”.
Ob vsem tem slovenska levica in bruseljska birokracija brezsramno napadata premierja Janšo, da se je drznil udeležiti srečanja iranske diaspore v Evropi, ki je seveda nasprotnica iranskega fašističnega verskega režima, pa da je obsodil likvidacijo političnih zapornikov v Iranu leta 1988. Ne nazadnje premier Janša lahko nastopa bodisi kot posameznik, strankarsko, bodisi kot premier Slovenije ali kot predsedujoči Svetu EU!
No, poznavalci islama in diktatur vedo, da z islamom in diktatorji ne moreš in ne smeš v rokavicah, da obljuba v islamu neverniku nič ne velja, da islam laže in s figo v žepu privoli v karkoli, dokler ni močnejši, da diktature in diktatorji razumejo le silo, da šibkih ne spoštujejo! Turčija brezzobo EU uspešno izsiljuje z migranti, Iran z atomsko bombo!
Gregor Preac je pisatelj, pesnik, novinar, fotograf in popotnik
