Piše: Janja Strah
Pretekli teden je bilo v Ljubljani prvo (poskusno) državno prvenstvo v novi družabni igri na prostem: »Sekal bom rdečo zvezdo«. Prvi zmagovalec je postal Ljubljančan Urban Purgar.
Tisto sončno popoldne se je na vrtu hiše na meji med Bežigradom in Šiško v Ljubljani zbrala zanimiva druščina. Ob prijetnem kramljanju je bilo organizirano prvo tekmovanje v sekanju rdeče zvezde, revolucionarnega simbola, pod katerim in v imenu katerega je v 20. stoletju umrlo 100 milijonov ljudi.
»Zamisel sem dobil pred nekaj meseci, ko je na družbenem omrežju Twitter Primorec Dejan Škvarč objavil fotografijo, kako je razsekal rdečo zvezdo. Pomislil sem, da bi lahko organizirali tekmovanje,« je dejal odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak, idejni oče petih izzivov, s katerimi se tekmovalci v igri soočijo. To so: pikanje rdeče revolucije, kegljanje revolucionarjev, špricanje simbolov revolucije, preimenovanje ulic in cest ter sekanje rdeče zvezde.
Parodija na Makarovičevo
»Marksizem, socializem in komunizem, ki so različice smrtonosne rdeče ideologije, ki je ljudi pošiljala v smrt samo zato, ker so bili drugačnega svetovnega nazora, se danes pojavlja v obliki kulturnega marksizma. Tekmovanje skuša s tem na simbolni ravni opraviti in pokazati, kaj si misli o tej totalitarni ideologiji,« je razložil Biščak. Dodal je, da je tekmovanje na neki način »umetniški performans«, nekakšna parodija na prireditev Svetlane Makarovič z naslovom »Nosil bom rdečo zvezdo«. Od tod tudi ime družabne igre »Sekal bom rdečo zvezdo«.
Razpoloženje petih tekmovalcev (Klemena Travna, Urbana Purgarja, Ksenije Šeligo, Dejana Škvarča in Mitje Grmovška) je bilo odlično. Čeprav je bila igra tekmovalnega značaja, so spodbujali drug drugega. Predvideni čas za pet izzivov je bil okoli pet minut, a jih je vseh pet preskočilo v času pod dvema minutama.
Prvi izziv, ko je tekmovalec moral z vsaj eno strelico zadeti rdeči krog, v katerem so bili narisani srp, kladivo in zvezda, ni nobenemu povzročal pretiranih težav. Res so nekateri metali po večkrat, toda vseeno so hitro preskočili oviro. Najhitreje (dve sekundi) Purgar, ki je zadel s prvim metom in si pridobil prednost.
»Težavno« kegljanje
Malce nepričakovano so se tekmovalci največ zamudili pri na videz preprosti igri – kegljanju revolucionarjev. S tremi kroglami so morali podreti devet kegljev, na katerih so bili narisani najbolj krvoločni komunisti v 20. stoletju: Josip Broz Tito, Boris Kidrič, Stalin, Lenin, Karl Marx, Friedrich Engels, Che Guevara, Mao Cetung, Kim Il–sung.
Izziv je še največ »težav« povzročil Dejanu Škvarču in Mitji Grmovšku, ki sta izgubila dragoceni čas (več kot 30 sekund). To se je kasneje poznalo pri končnem rezultatu, saj sta zasedla 4. oziroma 5. mesto, zaostanka namreč v naslednjih treh igrah nista mogla več nadomestiti.
Ksenija najhitreje pošpricala levičarske simbole
Tretji izziv je bil špricanje levičarskih simbolov z vodno pištolo: rdeča pest, knjiga Kapital, rdeča zvezda ter srp in kladivo. Najbspretnejša je bila Mariborčanka Ksenija Šeligo, ki je totalitarne simbole sovraštva in nestrpnosti odplaknila v pičlih štirih sekundah. Z izjemo neverjetno spretnega Purgarja so drugi tekmovalci potrebovali tudi 20 sekund, da so preskočili oviro. Tudi zato je simpatična Šeligova z izjemnim rezultatom v tej igri dobila prednost, ki je do konca igre ni več izpustila iz rok. Zasedla je 2. mesto.
Četrti izziv je bila menjava tabel z imeni cest. Tablo s Titovo cesto je tekmovalec moral zamenjati s tablo Cesta osamosvojitve Slovenije. Med najspretnejšimi je bil Ljubljančan Klemen Traven, ki je v tej igri nadomestil precej zamujenega časa iz prve igre, ko s strelico nikakor ni mogel zadeti rdečega kroga. Klemen je bil na koncu tretji.
Sekanje rdeče zvezde
Pri petem izzivu je moral tekmovalec razsekati leseno rdečo zvezdo na najmanj pet delov. S hitrimi zaporednimi udarci se je zelo izkazal Mitja Grmovšek iz Dupleka, vseeno pa časa, ki ga je izgubil pri prejšnjih izzivih, ni mogel več nadomestiti.
»Ideja za to igro je dobra. Še pridemo,« je dejal Škvarč, drugi so mu pritrdili. Biščak pa je dejal, da je bilo to prvo in neuradno tekmovanje, kljub temu bodo rezultati za zgodovino šteli. »Da bo malo bolj slovesno, so prav vsi, ki so tekmovali, pridobili simboličen naziv vitez svobode. Prihodnjič, ko bo tekmovanje večje, bodo naziva deležni le prvi trije, današnja peterica pa zato, ker je začela pisati zgodovino tekmovanja,« je poudaril urednik Demokracije.
Prihodnje leto večje tekmovanje
Želja je, da bi prihodnje leto najprej organizirali regijska predtekmovanja, zmagovalci bi se uvrstili v finale. Mogoče bo tudi prvenstvo z mednarodno udeležbo. To bi bil velik družabni dogodek in praznik svobode.
»Svoboda je tisto, kar so marksisti, socialisti in komunisti zatirali (in še zatirajo) ter dobesedno izvršili genocid nad razrednimi sovražniki. In svoboda je tisto, kar tudi sodobni levičarji prezirajo, saj ljudem ne dopustijo svobodnega odločanja in svobode govora. Zato so si izmislili termin ´sovražni govor´ in še marsikaj. In ker smo mi ljubitelji in zagovorniki svobode, s to družabno igri kažemo svoj odnos do še vedno živečih idej rdečega totalitarizma in njegovih simbolov,« je še dejal Jože Biščak.
Igra »Sekal bom rdečo zvezdo«
Družabna igra »Sekal bom rdečo zvezdo« ima pet izzivov. Tekmovalec jih mora premagati v kar najkrajšem času.
Prvi izziv: Pikanje rdeče revolucije
Tekmovalec mora z dveh metrov s strelicami vsaj enkrat zadeti revolucionarni simbol – rdeče pobarvani krog s srpom, kladivom in z zvezdo. Premer kroga je 15 centimetrov.
Drugi izziv: Kegljanje revolucionarjev
Tekmovalec mora v najkrajšem času z razdalje petih metrov s tremi kroglami podreti devet kegljev. Na kegljih so slike najbolj krvavih rdečih revolucionarjev. To so: Josip Broz Tito, Boris Kidrič, Stalin, Lenin, Karl Marx, Friedrich Engels, Che Guevara, Mao Cetung, Kim Il–sung.
Tretji izziv: Špricanje simbolov revolucije
Tekmovalec mora z vodno pištolo z razdalje dveh metrov zadeti štiri simbole levice (4-krat 4 centimetre), in sicer tako, da jih vodni curek podre. Simboli so: rdeča pest, knjiga Kapital, rdeča zvezda ter srp in kladivo.
Četrti izziv: Preimenovanje ulic in cest
Tekmovalec mora v najkrajšem času napis Titova cesta zamenjati z napisom Cesta osamosvojitve Slovenije. Višina od tal do napisa je 2,5 metra, palica, s katero tekmovalec menja napis, je dolga 1,5 metra.
Peti izziv: Sekanje rdeče zvezde
Tekmovalec mora razsekati leseno rdečo zvezdo na najmanj pet kosov. Dolžina zvezde od zgornjega do spodnjega kraka je 25 centimetrov.