Piše: C. R.
Ljubljana, 22. julij 2021 – Cilj nove Skupne kmetijske politike (SKP) mora po prepričanju SKZ pri SLS sloneti na slovenskem kmetijstvu, ki bo zagotavljalo čim večjo pridelavo hrane, zagotavljalo prehransko varnost, povečalo samooskrbo z lokalno pridelano hrano in spodbujalo mlade, da ostanejo na kmetijah ter ohranjajo obdelano in poseljeno podeželje. SKP mora biti enostavna, s čim manj ukrepi, pregledna in ne birokratska.
Živimo v povsem nepredvidljivih časih zaradi pandemije, velikih vremenskih sprememb, mednarodnih zaostrovanj, … kar pomeni, nimamo nobenega zagotovila, da bomo lahko zagotavljali dovolj hrane za slovenske potrošnike, če se bomo zanašali na uvoz in ne bomo bistveno povečali samooskrbe z doma pridelano hrano. Zato je potrebno nemudoma spremeniti kmetijsko politiko tako, da bo le-ta spodbujala kmete k večji pridelavi hrane. Ekonomski ter socialni položaj kmetov pa se žal namesto izboljšanja, iz dneva v dan slabša.
V javni razpravi je Strateški načrt za izvajanje skupne kmetijske politike (SKP) v Sloveniji od leta 2023 do 2027. Gre za dokument, ki bo odločilno vplival na to, kako se bo razvijalo kmetijstvo in podeželje, kako bo država skrbela za pridelavo hrane in s tem na stopnjo samooskrbe prebivalcev Slovenije z doma pridelano hrano. Dosedanja SKP ni prinesla ustreznih rezultatov. V SKZ pri SLS smo tudi v preteklosti opozarjali in imeli predloge, vendar nam nosilci kmetijskega ministrstva in vsakokoratne vlade niso prisluhnil. Bojimo se, da bo z novo strategijo podobno. Državni birokrati na MKGP-ju niso prisluhnili večini naših predlogov, ki smo jih predložili v zadnjih dveh letih.
Naj jih nekaj navedemo:
- uporabiti vzvode za ustreznejšo cenovno politiko (hrana na prodajnih policah je vsak dan dražja; skrajno neustrezna so razmerja v reproverigi; kmet dobi vse manjši delež od končne maloprodajne cene v trgovini.)
- nujna je popolna debirokratizacija (stvari se na številnih področjih ne izboljšujejo; nujne so poenostavitve od možnosti pavšalne obdavčitve do drugih ukrepov, poznanih iz drugih primerljivih držav, ki bodo tudi male in srednje kmetije spodbudile k tržni pridelavi hrane.)
Nekatere naše predloge za SKP za obdobje 2023 do 2027 je predstavil Branko Tomažič
(državni svetnik RS za kmetijstvo in izvoljen svetnik Društva SKZ-Slovenska kmečka zveza pri KGZS, nekdanji poslanec Državnega zbora RS ter član SKZ pri SLS):
- ne pristajamo, da se iz prvega stebra sredstva prenašajo na drugi steber. Država naj zagotovi dodatna sredstva za drugi steber,
- predlagamo čim višje enotno plačilo po ha, tako da bi vsi kmetje na vseh območjih in kmetijskih panogah dobili prepotrebna sredstva,
- vse okoljske ukrepe in enotno plačilo je potrebno vezati na pridelavo,
- ukrep integrirana pridelava naj se ponovno aktivira za sadjarstvo, vinogradništvo in zelenjavo,
- neposredna plačila in podpore naj dobijo tisti, ki zemljo obdelujejo ter pridelujejo hrano,
- namesto zmanjšanja števila ukrepov se njihovo število povečuje, kar zamegljuje stanje; kmetje bodo težko sledili vsem ukrepom,
- preveč ukrepov je posredovano v javno razpravo brez podpore modelnih kalkulacij oz. kvalitativnih podatkov.
Ogledalo stanja kmetijstva v tranziciji v Sloveniji je predstavil Ciril Smrkolj (nekdanji Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nekdanji poslanec Državnega zbora RS ter član SKZ pri SLS):
- Po osamosvojitvi se je uveljavilo tržno gospodarstvo. To je na kmetijstvo imelo velik vpliv, predvsem na padanje cen. Zato je bilo v začetku 90ih let tudi kar nekaj protestov kmetov. SLO je to lahko blažila z lastnimi tržnimi ukrepi (prelevmani, izvozne spodbude). Sistem je bil v veljavi do vstopa Slovenije v EU.
- Po vstopu v EU je SLO izgubila možnost oblikovanja lastne tržne politike, ki je prešla v Bruselj, ni pa se ustrezno prilagodil trg (ostala je nepovezanost kmetov, ni borznega ali avkcijskega načina ponudbe blaga in ni razvoj tržnih principov, kot so bili uveljavljeni v številnih drugih državah članicah EU (npr. AMA v Avstriji). Tako je bil še po eni strani pritisk na znižanje cen še močnejši, na drugi pa Slovenija ni imela vzvodov ukrepanja. Sedanji ukrepi SKP pa urejanju tržnih razmer niso namenjeni.
- Ocenjuje se, da je letno kmetijstvo izgubilo cca do 300 mio EUR v obdobju 2000 do 2020 primerjalno s stroški pridelave in odkupnimi cenami s sosednjimi in drugimi državami (Avstrija, Nemčija, Danska).
- Tudi na področju gozdarstva/lesarstva je zaradi neurejenega trga prihajalo do pritiska na cene in zaradi tega do izgub letno v višini do cca 70 mio EUR/leto. V 30 letih cca 3 milijard EUR ki jih niso dobili lastniki gozdov niti podeželje.
Skupno je kmetijstvo in gozdarstvo od leta 1990 do danes izgubilo preko 10 milijard EUR!
Branko Tomažič (državni svetnik Republike Slovenije (DS RS) za kmetijstvo in izvoljen svetnik Društva SKZ-Slovenska kmečka zveza pri KGZS, nekdanji poslanec Državnega zbora RS ter član SKZ pri SLS) in Ciril Smrkolj (nekdanji Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nekdanji poslanec Državnega zbora RS ter član SKZ pri SLS)
Vir: SLS – Slovenska ljudska stranka
