Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Slovenija je zajadrala v 6-mesečno obdobje predsedovanja Evropski uniji. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade zadolžen za koordinacijo mednarodnih zadev in zadev Evropske unije dr. Igor Senčar ocenjuje, da se je predsedovanje Slovenije pričelo dobro, naslednje pol leta pa bodo v ospredju cilji, ki so skladni z vrednotami EU. Kot poudarja Senčar je epidemija covida-19 vplivala tudi na odprta vprašanja v Evropi, v ospredju pa je predvsem večja odpornost. “Ta smer je, da izkoristimo ta krizni čas in sredstva, ki smo jih zato oblikovali v usmeritev bodoče prebojne tehnologije v tisto, kar so lahko naslednji izzivi in to je zeleni prehod,” je še pojasnil.
Slovenija je pričela svoje predsedovanje Evropski uniji. Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je ob odprtju predstave na blejskem otoku izpostavil, da si bo Slovenija prizadevala uresničiti vse zadane naloge ter si še naprej prizadevala, da bo Evropska unija prežeta s svobodnim izražanjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je svoj govor začela in zaključila z besedami prvega slovenskega predsednika Milana Kučana izrečeno na dan državnosti pred tremi desetletji. “Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan,” je poudarila predsednica Evropske komisije, kar se je po njenem mnenju vpisalo v zgodovino.
Von der Leynova je spomnila tudi, da je vstop Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 skupaj z ostalimi državami začelo tudi graditi novo Evropo. Spomnila je tudi, da je bila Slovenija ena izmed prvih držav, ki je prevzela evro in nato tudi vodenje Evropski uniji. Ti dosežki o njenih besedah odražajo bogato in dolgo zgodovino tega naroda, ki je bila polna bojev, odločnosti in izpolnjevanj. “To bi moral biti zgled vseh nas v obdobju, ko bomo premagali epidemijo covida-19 in ko poskušamo oblikovati novo prihodnost za novo generacijo,” je še poudarila.
Spomnimo, med drugim so Evropski komisarji in predstavniki slovenske vlade v petek na Brdu pri Kranju govorili o evropskem zelenem dogovoru, digitalni preobrazbi, okrevanju in odpornosti, zunanjih odnosih, na poudarku na Zahodnem Balkanu ter o migracijah, varnosti, vladavini prava in konferenci o prihodnosti Evrope. To so tudi prednostne naloge slovenskega predsedovanja.
Predsedovanje EU v kontekstu negotovih razmer
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade zadolžen za koordinacijo mednarodnih zadev in zadev Evropske unije dr. Igor Senčar je poudaril, da je prvi dan predsedovanja potekal zelo dobro. Pri prioritetah, ki jih je izbrala Slovenija je zelo pomembno, da so bile slednje izbrane glede na kontekst v katerem živimo. “Prizadela nas je huda pandemija, ko se je oblikoval svet tria, je vlada nastopila svoj mandat,” je pojasnil.
Predsednik vlade Janez Janša je takrat takoj pozval ostala dva člana tria Nemčijo in Portugalsko, da na vsak način je treba uvesti v prioritete odpornost na krize, na naučene lekcije iz krize v kateri smo. “Prav tako pa tudi gradnja odpornosti in boljšega kriznega upravljanja v prihodnje,” je še poudaril. Kot pojasnjuje se je izpolnjevanje le-teh pričelo v času nemškega predsedovanja in se je nadaljevalo skozi portugalsko predsedovanje vse to do slovenskega. Na te omenjene prioritete pa so se smiselno naknadno smiselno povezali tudi prioriteti kot sta digitalni in zeleni prehod.
Kriza kot priložnost za oblikovanje novih ciljev
Senčar v nadaljevanju poudarja pomembnost smiselnosti smeri, če ukrepe prilagajamo glede na sedanjo krizo, da bomo prišli do boljše in večje odpornosti. “Ta smer je, da izkoristimo ta krizni čas in sredstva, ki smo jih zato oblikovali v usmeritev bodoče prebojne tehnologije v tisto, kar so lahko naslednji izzivi in to je zeleni prehod,” je še pojasnil. V tem smislu se gradnja odpornosti, okrevanja in ukrepov za okrevanje med seboj nekako smiselno dopolnjujejo in imajo neko strateško smer.
Če želimo, da bo Evropska unija celovita in svobodna in mirna sama s seboj moramo temu primerno oblikovati našo geopolitično vizijo. “Ta je, da se je po padcu železne zavese pojavila ne samo zgodovinska priložnost, temveč tudi nuja združiti to umetno ločeno Evropo,” je povedal in pri tem pojasnil, da naloga še ni končana. V nadaljevanju pojasnjuje, da se v Evropo združujejo tudi drugi igralci, ki niso ravno v skladu z evropskimi interesi.
Krize v EU so upočasnile reševanje vprašanja Zahodnega Balkana
Glede vprašanja Zahodnega Balkana je pojasnil, da je zelo pomembno, da imamo pred očmi celovito sliko in se tega problema zavedamo z geopolitičnega vidika. “Ne zgolj iz tehničnega, kot smo se doslej,” je dodal. Tukaj gre predvsem za tehnični proces usklajevanja zakonodaj, proces pa je zelo počasen, saj je od leta 2003 na vrhu v Solunu minilo že kar nekaj časa. V vsem tem času se je EU soočala z mnogimi krizami in je širitev ter združitev Evrope nekako izgubila mesto na prioritetni lestvici agende evropskih voditeljev. “Tisto, kar je pomembno je to, da se vrne na bistveno višje mesto in se problema lotimo celovito,” je poudaril. Pri tem je še jasen, da bo morala ta obljuba postati nekoliko bližja in bo morala navdihovati tako politike kot tudi državljane v regiji.
Vladavina prava je ena izmed naših prioritet in vsako leto poteka razprava o vladavini prava in cikel razprav, tako horizontalen kot specifičen vidik razprav, ki bo letos usmerjen na pet specifičnih držav članic. “Tako bodo v nekem časovnem zajemu vse prišle na vrsto,” je pojasnil. Pri upoštevanju vrednot vladavine prava je potrebno upoštevati sedanjo Lizbonsko pogodbo, ki je dovolj jasna. “Se pa tukaj razlikuje od države članice pri interpretaciji,” je še dodal. Kot pojasnjuje pri slednjem ne gre vsakokrat odločati s politično večino, ki je spremenljiva tako v parlamentu, kot v sestavi komisije. “Na koncu mora imeti zadnjo besedo sodna instanca.”
Slovenija na področju uresničevanja vladavine prava igra vlogo poštenega posrednika
Slovenija kot predsedujoča pri tej problematiki želi igrati vlogo poštenega posrednika, to pa pomeni, da je potrebno prisluhniti tudi tistim državam, ki so morda videne kot države med najnovejšimi članicami, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi specifiko problemov s katerimi smo bili soočeni in smo še v procesu dokončanja tranzicije. “Tranzicija ni zgolj ekonomska, ampak je tudi politična, tudi v smislu politične kulture in izgrajevanja sistema, kakršnega želimo imeti, ko imamo pred očmi evropsko normalnost,” je še dejal. O vsem tem je tekla prvi dan predsedovanja tudi razprava z Evropsko komisijo, Senčar pa meni, da je bil razgovor zelo produktiven. “Samo na takšen način je možno graditi zaupanje in soglasje v potrebnih korakih.”
Glede na reakcijo komisarja Fransa Timmermansa Senčar poudarja, da je šlo v tem primeru za naslovitev resničnih problematik, ki terjajo tudi reševanje, če želimo dosegati evropski način življenja in da bo Evropska unija takšna skupna politična tvorba, ki bo omogočala zaščito tako Evropskih vrednot, kot tudi nacionalnih vrednot in identitet. “Da bodo lahko tudi v resnici še naprej rasle in se razvijale, tu pa je ena temeljnih vrednot, vladavina prava,” je še dodal. Na koncu še izpostavlja, da mora biti vladavina prava enaka do vseh in vsakogar ter mora upoštevati specifične okoliščine k evropskemu načinu življenja, k čemer spadajo tudi vrednote.
