Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“Najbolj problematično pri tej zadevi je, da se o eminentnem političnem vprašanju izjasnjuje zakonodajno-pravna služba. Ona nima nobenega pooblastila za takšno izjasnjevanje. Tudi vprašanja, postavljena takšni službi s strani predsednika, so do kraja nerazumljiva,” je glede zavrnitve izredne seje v DZ glede obravnave programa stranke Levica, ki sta ga zahtevali SDS ter NSi, dejal strokovnjak za upravno in ustavno pravo dr. Tone Jerovšek.
Koalicijski partnerici stranki SDS in NSi sta včeraj v državnem zboru vložili zahtevo za sklic seje glede programa stranke Levica. Zahteva je bila podana v začetku tega meseca, saj opozarjajo na domnevno protiustavnost programa že omenjene politične opcije. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič pa se je že odločil, da seje ne skliče, kar je v vladnih vrstah sprožilo nemalo začudenja. Doslej je bila v navadi praksa, da se je predlagatelje pozvalo, da se zahtevo dopolni. V opozicijskih vrstah pa so nad odločitvijo Zorčiča navdušeni ter celo podali mnenje, da bi bil sklic takšne seje neskladen z Ustavo RS, poroča STA.
Za mnenje glede tega smo povprašali ustavnega pravnika Toneta Jerovška, ki nam je pojasnil zadevo: “Gre za eminentno politično vprašanje, ki spada v državni zbor. V primeru, ko neka stranka v svojih programih, napovedih, govori da bo izvedla dejanja, ki so v nasprotju z Ustavo RS, da bo razlastninila lastnike, da bo uvedla socializem, da bo iz upravljanja izključila podjetnike itd. O tem, kot je bilo rečeno, odloča v skladu z 160. členom ustave ustavno sodišče. Pobudo ali predlog za takšno presojo pa lahko dajo različni subjekti, med drugim tudi državni zbor, če bi ugotovil, da so takšna ravnanja neke stranke v popolnem nasprotju z našo ustavo.”
Drugo pa je, da bi neka stranka predlagala spremembo Ustave RS, in če bi jo dosegla, potem bi lahko izvajala takšna dejanja. Dokler pa je Ustava RS takšna, kakršna je, pa tega ne more. Zato je po mnenju Jerovška potrebno takšna ravnanja jemati skrajno resno in kritično. Na razdalji koalicija-opozicija se poskuša podtikati, da gre za napad na demokracijo. “A demokracija lahko prenese tisto, kar je ustavno dopustno, ne pa tisto, kar gre preko ustave in ogroža demokratični pravni sistem oziroma pravni red,” ocenjuje.
