Piše: Vida Kocjan
Levičarji so v petek znova noreli po Ljubljani in zahtevali odstop vlade Janeza Janše. Tokrat so se jim pridružili Palestinci, privrženci teroristične organizacije Hamas, in grozili tako slovenski vladi kot državi Izrael. Iz posnetkov protesta je tudi razvidno, da jim je napotke dajal organizator protesta Jaša Jenull, sin vrhovnega državnega tožilca Hinka Jenulla.
Kmalu zatem so odjeknili streli pred Judovskim kulturnim centrom na Križevniški ulici v Ljubljani. Zavladala je panika, saj so bili malo pred tem pred parlamentom pripadniki Palestincev in tistih, ki podpirajo teroristično organizacijo Hamas. Do zaključka redakcije izsledki policije še niso znani, potrdili pa so, da so na kraju našli več tulcev streliva.
Protestniki, ki jih vodi Jenull, podpirajo pa v opozicijskih strankah SD, LMŠ, Levica in SAB, so vladi postavili ultimat, da v tednu dni odstopi. Tako kot Tanja Fajon (SD), Marjan Šarec (LMŠ), Luka Mesec (Levica) in Alenka Bratušek (SAB) zahtevajo predčasne volitve. Delajo po navodilu paradržave, pri tem pa ne izbirajo sredstev; zdaj so vključili še tujce, za jutri, v petek, napovedujejo še večji protest.
Nore zahteve kulovcev
Zahteve opozicijskih strank, združenih v KUL, ki izrabljajo množice, so običajnemu človeku nerazumljive. Omenjene stranke so vladale do pred dobrim letom dni, ko je Marjan Šarec ugotovil, da ni sposoben voditi vlade, in je odstopil. S tem je padla tudi njegova vlada. Takrat je pojasnjeval, da s strankami SD, SAB in Levica ne more sodelovati. Želel je izsiliti predčasne volitve, na katerih bi LMŠ po njegovo zmagala. Ni se mu izšlo. Vsi skupaj so pristali v opoziciji, kjer jim prav tako ne gre, kar nenadoma pa se »blazno dobro razumejo«. Kot pred volitvami 2018 jih tudi tokrat skupaj drži le t. i. antijanša lepilo. Proti Janezu Janši! To je njihov edini program.
»Namen lažnih novic je spodkopati verodostojnost vlad«
Zdajšnja vlada dela dobro. Na Demokraciji smo o tem, kako Janeza Janšo, vlado in napade levičarjev vidijo zunanji opazovalci, tuji novinarji, vprašali nekatere med njimi. Vprašali smo jih tudi, zakaj evropski medijski mainstream žolčno napada Poljsko, Madžarsko in Slovenijo ter kdo po njihovem mnenju v resnici stoji za temi napadi.
Španski novinar Alvaro Peñas iz medija El Correo je napade opisal z besedami, da je evropska politika središče postavila na levico, kakor opozarja tudi Viktor Orbán. Takoj ko se v neki državi oblikuje desna ali konservativna politika, to označijo za skrajno. »Zaradi politike Višegrajske skupine o nezakonitem priseljevanju, ki jo podpira tudi Slovenija, je levica vzela na muho vse te države in njihova celotna politika je postavljena pod vprašaj,« je dejal. Dodal je, da Janeza Janšo napadajo zaradi obrambe konservativnih vrednot in prijateljstva z Orbánom, kar mediji vidijo kot dokaz radikalizma. »Resnica pa je, da je namen teh lažnih novic spodkopati verodostojnost teh vlad in negativno vplivati na volivce v njihovih državah.«
Vzorci različnih napadov proti državam so vedno isti. To so pritožbe levičarskih nevladnih organizacij, medijska podpora tem pritožbam in resolucija, ki obsoja kršitve pravne države v EU. »Vprašanje je torej, kdo vodi te nevladne organizacije, te skupine civilne družbe, ki nato vplivajo na medije in na koncu izzovejo politike v bruseljskih pisarnah,« je dejal. In dodal: »To počne George Soros. Njegov denar financira stotine nevladnih organizacij, kupuje medije, postavlja kandidate na Evropsko sodišče za človekove pravice in promovira politike v Evropski komisiji. Njegovo soočenje z Viktorjem Orbánom, ki je Odprto družbo izrinil iz Madžarske, in njegova totalitarna globalistična agenda sta gonilna sila vseh pobud proti državam, ki niso pripravljene prodati svojih vrednot in nacionalne suverenosti.«
Őryjeva: Konservativne vlade pogosto tarča liberalnih elit EU
Mariann Őry, višja urednica in urednica zunanjepolitične redakcije pri madžarskem mediju Magyar Hirlap, je poudarila, da je jasno, »da so države s konservativnimi vladami, ki vodijo suverene politike in skrbijo za svoje nacionalne interese, pogosto tarče liberalnih elit EU in njihovih medijev. Njihovi resnični motivi so pogosto skriti za pravnimi razlagami, vendar imajo očitno politične, ideološke razloge ali različne ekonomske interese. Ko gre za pravno državo, kažejo dvojna merila in jim zaradi političnega pritiska na nekatere države očitajo popolnoma enake pomisleke, ki jih v primeru t. i. starih držav članic popolnoma ignorirajo.«
Tudi madžarska novinarka in urednica je opozorila na mrežo nevladnih organizacij in lobističnih skupin, ki sledijo ideološkim ciljem, v mnogih primerih pa lobirajo za interese velikega podjetja.
Srečanja v Bilderbergu in ameriški milijarder George Soros
Peter Tase, svobodni novinar in specialist za mednarodne odnose, iz Združenih držav Amerike je opozoril, da »ruski protiobveščevalni vpliv in naraščajoči nacionalizem EU povzročajo premike in umetno ločujejo tri srednjeevropske države (Slovenijo, Madžarsko in Poljsko) od preostale Evrope. EU je te zadeve še bolj zapletla, saj je vedela, da se pravila enotnega trga ne izvajajo, blaženje pandemije kitajskega virusa pa je bilo po vsej celini neučinkovito. Po drugi strani pa so Poljska, Madžarska in Slovenija opravile čudovito delo pri cepljenju svojih ljudi in nadaljevale s politiko pospeševanja gospodarske rasti.«
»Škodljivi tokovi, kot so srečanja v Bilderbergu in ameriški milijarder George Soros, so negativni viri vpliva znotraj evropskih medijev in izvajajo velik pritisk, da mednarodni mediji in evropski časopisi prikazujejo negativno podobo o Sloveniji, Poljski in Madžarski,« je še dodal.
Gospodarsko dinamične in domoljubne države
Cvetin Čilimanov, makedonski novinar, je za Demokracijo dejal, da so »Madžarska, Poljska in Slovenija ter druge vzhodnoevropske države za druge evropske države primeri, da obstaja tudi drugačen način. Da državi ni treba prepustiti industrijskih regij propadanju in brezposelnosti. Da mestna središča ne bi smela biti policijska prepovedana območja, ki ponoči ali večji del dneva niso varna za hojo«. Da je mogoče uveljaviti meje ali vzpostaviti močan priseljevalni program. »Preprosto rečeno, Budimpešta, Ljubljana in Varšava so osramotile Bruselj, Washington, London in Berlin, ker so varne, ker so njihova gospodarstva dinamična in ker javnost ostaja domoljubna.«
Spomnil je, da so uvodoma navedene države zaradi svojih tragičnih izkušenj s komunizmom prežete z močnim skepticizmom do ideologij, ki so državam vsiljene iz radikalnega oddaljenega središča. Zato se upirajo uvajanju raznih politik. »Čeprav je Zahod še vedno bogatejši od Vzhoda, pa je jasno, da so države na Zahodu izgubile veliko svojega ponosa in občutka pripadnosti. Levičarske politične moči se počutijo ogrožene in reagirajo proti vsaki državi, ki kaže, da je mogoča tudi drugačna pot.« Načrt za kritiko pa je pogosto enak – voditelje teh držav napadajo po enakih linijah, novice so povsod enake. Tudi Čilimanov je opozoril na vpliv aktivističnih milijarderjev, ki so si »razvili božji kompleks, ko so preživeli desetletja, obkroženi z ničimer, razen s kimavci in z diplomati, ki so pripravljeni razbiti celotne države zaradi svojega dobička in zabave«.
