2.6 C
Ljubljana
četrtek, 19 decembra, 2024

Državni tožilki Irena Kuzma in Marija Marinka Jeraj sodelujeta pri prikrivanju grozljivih povojnih pokolov s krampi in sekirami!

Piše: Sara Kovač (nova24tv)

“Še ena blamaža tožilstva. Zavržno. Podpiranje zločinov proti človeštvu,” je glede nekdanje okrožne državne tožilke v Kranju Irene Kuzma in aktualne tožilke na tej poziciji Marije Marinke Jeraj, zapisal premier Janez Janša. Gre za zavrnitev odkopavanja dveh povojnih množičnih grobišč – Matjaževe jame in Crngroba s strani prve tožilke, medtem ko druga s to zgodbo, zaradi neukrepanja, zgolj nadaljuje. Janša pa je že včeraj, ob odstopu pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič, ki ga je pozdravil, opozoril na zlorabe tožilstva ter da je končno napočil čas, da se na tem področju nekaj spremeni: “Čas, ko je na sodišču padel še zadnji, 24. (!!!) tožilski konstrukt proti Francu Kanglerju, je zelo primeren za odstop ministrice za pravosodje. Žal je bilo v zadnjem letu premalo narejeno, da se take zlorabe tožilstva in drastična kršenja človekovih pravic ne bi več ponavljala.” 

Glede zavrnitve izkopavanj dveh povojnih grobišč – Matjaževe jame in Crngroba, s strani bivše okrožne državne tožilke v Kranju Irene Kuzma, so leta 2002 že poročali v dnevnem časopisju: “Kranjsko okrožno državno tožilstvo in gorenjski kriminalisti so zaključili preiskavo množičnih grobišč povojnih pobojev v Lancovem pri Radovljici in Crngrobu.

Glede na rezultate preiskav se je Irena Kuzma, vodja kranjskega okrožnega tožilstva, odločila, da ne bodo podali predloga za odkopavanje grobišč. “Z odkopavanji ne bi našli nobenih novih dokazov,” je prepričana Irena Kuzma. “Na Gorenjskem naj bi bilo tovrstnih, a bistveno manjših grobišč po neuradnih podatkih okoli petdeset, preiskave na teh lokacijah pa še tečejo.”

Nekdanja okrožna državna tožilka v Kranju je zavrnila odkopavanja žrtev povojnih pomorov, ki so jih krvniki potolkli s krampi in sekirami. (Foto: posnetek zaslona)

Preiskava največjih morišč pa po pisanju časopisja ni dala ustreznih dokazov, ki naj bi jih tožilstvo potrebovalo za to, da bi sprožilo kazenski postopek proti krvnikom. To naj bi bil po prepričanju Kuzme tudi osnovni razlog, zakaj se za izkop niso odločili ter potrdila, da je preiskava za njih končana. Obenem je še navedla, da so zbrali vse kar je bilo mogoče zbrati.

Vodja kranjskega okrožnega državnega tožilstva Irena Kuzma je odločila, da ne bo dala predloga za odkopavanje dveh množičnih grobišč. (Foto: posnetek zaslona, Dnevnik)

“Za odkop se nismo odločili tudi zato, ker gre za veliko število trupel in bi bilo iskanje identitete s pomočjo preiskav DNK dolgotrajno in skorajda nemogoče. Prav tako v obeh grobiščih v glavnem ni slovenskih žrtev,” je razloge za neizkop še pojasnila Kuzma. Kot je še dejala je mogoče z gotovostjo trditi samo to, da so se poboji zgodili, vse ostalo pa je utemeljeno na pričevanju očividcev.

Vodja kranjskega okrožnega državnega tožilstva Irena Kuzma se je leta 2002 odločila, da ne bo odobrila izkopavanja dveh povojnih grobišč. (Foto: posnetek zaslona, Dnevnik)

V Crngrobu naj bi ležalo večje število Hrvatov, tudi člani vlade NDH. V Lancovem pa naj bi bilo zakopanih okoli 800 trupel tistih, ki naj bi jih v sredini maja leta 1945 tja pripeljali v dveh konvojih. Z drugim konvojem naj bi na morišče prispeli tudi civilisti in celo ženske ter otroci. V pomorih naj bi bila udeležena 29. hercegovska brigada, obenem pa naj bi sodelovali celo nekateri domačini. Poleg tega je še navedeno, da naj bi žrtve v Lancovem potolkli kar z noži ter s palicami z žeblji.

Nekdanja vodja kranjskega okrožnega državnega tožilstva Irena Kuzma je leta 2020 zavrnila izkopavanja na območju dveh povojnih grobišč. (Foto: posnetek zaslona, Dnevnik)

Poročali pa smo že, da je v Crngrobu, v bližini Škofje Loke po ocenah, v okolici vasi pokopano več kot 2 tisoč žrtev partizanskih zločinov. Pretežno naj bi šlo za Hrvate. Nekateri med pobitimi naj bi bili pripadniki politične skupine NDH in slovenskih domobrancev, ki so bežali proti zahodu, večino pa naj bi tvorile njihove družine, ženske in otroci, nedolžni civilisti, med katerimi so bile medicinske sestre, duhovniki ter nune, ki so morali umreti zaradi krvoločnosti in barbarizma prihajajoče komunistične oblasti.

Nekdanja vodja okrožnega državnega tožilstva v Kranju Irena Kuzma in njena namestnica Marija Marinka Jeraj. (Foto: posnetek zaslona, Gorenjski glas)
Pri tem zločinu so sodelovali tudi domačini iz Radovljice. Žene teh krvnikov so še dolgo nosile krznene plašče, hčerke ogrlice, uhane in drugo zlatnino. Tedaj še deklica Marija Jamnik, je grozovite pokole opisala sledeče: “Žrtve so v koloni vodili slečene do nagega in vezane po dva in dva, ločeno moške in ženske, ampak otrok takrat tu ni bilo. Z ubijanjem so začeli pred poldnevom, pa vse do večera. Kriki žrtev so bili strašni. Ubijali so jih s krampi ali sekirami. Redko so se slišali streli.”

 

Nekdanja vodja okrožnega državnega tožilstva v Kranju Irena Kuzma. (Foto: posnetek zaslona, Uradni list)
“Odšli so po dva fanta v Šentvid, ju naložili v avto in peljali skozi Sv. Duh in pred Crngrobom pobili, kot se pobije gada. Samo po glavah so ju tolkli in jima lobanje tako raztolkli, da sta imela, kot se pravi po škofjeloško, glavi speštani kot flancat,” se glasi le eno izmed pretresljivih pričevanj komunističnih zločinov, ki so zapisani v knjigi Dediščina molka. Knjiga je namreč raziskovalno delo Milanke Dragar o izvedenih množičnih pobojih Slovencev in Hrvatov v Crngrobu ter hrvaških otrok v Matjaževi jami pri Pevnem v maju 1945.

 

Nekdanja državna tožilka okrožnega tožilstva v Kranju Irena Kuzma je preprečila odkop žrtev povojnih pobojev, ki so jih krvniki potolkli s krampi in sekirami. (Foto: posnetek zaslona)
Nekdanja državna tožilka okrožnega sodišča v Kranju Irena Kuzma je preprečila izkop žrtev srhljivega povojnega pokola. (Foto: posnetek zaslona)
Nova vodja okrožnega državnega tožilstva v Kranju Marija Marinka Jeraj. (Foto: Posnetek zaslona, Uradni list)

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine