Piše: Jože Biščak
Jezero Turkana leži na severu Kenije. Je največje puščavsko jezero na svetu. Ob njenem, kjer je vedno močan veter med gorama Kulal in Nyiru, je podjetje Kenya Power s konzorcija afriških in evropskih podjetij zgradila koridor vetrnih elektrarn z močjo 310 megavatov. Progresivni navdušenci nad zeleno agendo so orgazmično proslavljali po vsem svetu. To je poceni in čista energija, so oznanjali.
Resnica je, da ima podjetje Kenya Power danes milijardo dolarjev dolga, operativni stroški pa še naraščajo. Vetrne elektrarne v kombinaciji z drugimi obnovljivimi viri energije (geotermalna in sončna) niso upravičile pričakovanj. Kljub temu, da obnovljivi viri energije, ki jih podpirajo lobiji teorije o podnebnih spremembah (predvsem Zeleni in progresivni iz evropskih držav) pravijo, da je Kenija na pravi poti. Resnica je, da je vsem tem (vključno z Levico, ki bo na svojem bližnjem kongresu razpravljala o ekosocialistični »poti v zeleno prihodnost«) malo mar za okolje, kaj šele podnebje. Vse bolj jasno se razkriva načrt afrikanizacije Evrope oziroma zahodnega sveta v celoti.
V Afriki živi 1,3 milijarde ljudi, kar je petina svetovnega prebivalstva. Toda Afrika porabi le 4 odstotke od celotne svetovne porabe električne energije in okoli 600 milijonov Afričanov nima elektrike. To ne pomeni samo, da črna celina nima možnosti za gospodarski napredek, ampak tudi to, da je življenje slabo. Rešitev ni v dragih projektih zelene agende, rešitev je v poceni fosilnih gorivih. To pa ovirajo progresivni iz vsega sveta, ki zahtevajo od Afrike (skoraj vse afriške države so podpisale škodljiv pariški podnebni sporazum) energijo iz obnovljivih virov. Tako največje bančne institucije in finančne organizacije ne financirajo več projektov za fosilna goriva, posamezne evropske države so prenehale finančno podpirati načrte, ki temeljijo za premogu in nafti.
Globalisti torej načrtno zadržujejo Afriko kot revno celino, kar pomeni, da bo še več Afričanov skušalo nelegalno priti v Evropo in še hitreje afrikanizirati staro celino. In to progresivni zelo dobro vedo. Programi, kot je program Levice za »pot v zeleno prihodnost«, niso programi za ohranitev okolja in pospeševanje uporabe obnovljivih virov energije, ampak program za afrikanizacijo Evrope.
Jože Biščak je glavni in odgovorni urednik tednika Demokracija, dolgoletni raziskovalni novinar, od leta 2020 pa tudi predsednik Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev in avtor treh knjig.